Potrošnik je kralj in 5th Avenue je njegova romarska pot. Na koncu te romarske poti je cerkev. Na južnem vogalu centralnega parka, lučaj stran od zlatarne Tiffany je trgovina družbe Apple.
Nanjo opozarja steklena kocka, celotna trgovina pa je v kleti pod trgom. Odprta je 356 dni na leto, 24 ur na dan. Sindikat se ni pritožil, tudi referenduma niso imeli. V njej množica prodajalcev, svetovalcev, animatorjev, ki delajo prek študentskega servisa oz. jim to ni treba, ker v ZDA lahko vsak dela tudi brez napotnice in zato ta vmesna birokracija niti ne obstaja. Šel sem malo cedit sline, predvsem po prenosniku MacBook Air, na katerega opozarjajo reklame na vsaki avtobusni postaji. Če je visok tečaj evra za kaj dober, je za Evropejca v ZDA. Cene v USD so skoraj natanko take, kot so v Sloveniji v EUR. Mislim, da sem bil v NYC nazadnje leta 1992 ali 93. Občutek je, da mesto več ne poka od bogastva in energije, morda smo med tem v Sloveniji postali bogatejši, morda pa se zgolj staram in velikost izložbe ali neonske reklame ne naredi več takega vtisa.
Londonski West End se z lahkoto primerja z okolico Times Squara. Peta avenija ima morda nekaj več velikih znamk na kupu, ampak scena se skrije pred nakupovalnimi ulicami v Evropskih mestih kot so Bruselj, Berlin, Copenhagen, Stockholm, Milano. Wall Street je temeljito zastražen, Empire State Building ostaja prvovrstna atrakcija. Pan Am nebotičnik je zdaj Met Life, drevesa na Trump Tower še niso ozelenela.
Impresivni ostajajo ameriški avtomobili. Kljub temu, da se cena bencina bliža dolarju za liter (pri nas je več kot 50% dražji) na TV nisem opazil niti ene reklame, kjer bi reklamirali kako vozilo glede na porabo. Pač pa reklame za čist premog in za jedrsko energijo. Mimogrede, zanimivo naključje, ali pa sploh ne naključje je, da je razmerje med evropsko in ameriško ceno pri bencinu in pri iPodih zelo zelo podobno.
Na cestah je več taksijev kot vseh ostalih vozil. Napredek so vgrajeni računalniki z na dotik občutljivim LCD zaslonom, ki prikazuje lego vozila po GPSu, okoliške trgovine, novice, vreme … WiFi se najde vsepovsod zastonj. Na lokaciji dvojčkov je veliko gradbišče. Načrt za ureditev spominskega parka je izvrsten.
9. april 2008
Razvojni cilji tisočletja
V medijih, ki se potrudijo, da iz skupinske slike srečanja ECOFINa izrežejo gostitelja dr. Bajuka, seveda niste brali, da je vaš blogar prejšnjo sredo govoril v generalni skupščini Združenih narodov.
Tema zasedanja je so bili Razvojni cilji tisočletja. Do leta 2015 naj bi v svetu odpravili revščino in postorili še mnogo drugega. Letošnje zasedanje je bilo namenjeno pregledu, kaj je bilo na polovici časa narejenega. Moj nastop je bil nastop v imenu EU kot celote, zato sem se v govoru moral vzdržati lastne ustvarjalnosti in pogledov. Razprava je bila zanimiva, sodeloval je npr. tudi Jeffery Sacks (kaj vse bi lahko storili s 6-urnim proračunom za Pentagon) in Ted Turner (odpravil bi jedrsko orožje).
Na takih dogodkih je običajno, da se ugotavlja, koliko ljudi je revnih, lačnih in bolnih. Ampak ob vsem iskrenem sočutju je vendarle treba povedati, da na svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi sitih, tako visok delež otrok hodil v šolo, toliko ljudi imelo osnovno zdravstveno oskrbo. Danes je umrljivost dojenčkov v najslabši državi na svetu nižja, kot je bila pred 100 leti v najboljši. To je napredek, ki ga prinaša razvoj. In ki kaže, da je stvari mogoče premakniti na bolje!
Večji del Azije in Severne Afrike je na dobi poti, da razvojne cilje doseže, problematična pa je podsaharska Afrika. Tukaj je dela še ogromno! Mimogrede, vsem ljubiteljem Georga Busha priporočam v branje članek, ki ga je o njem napisal Bob Gedolf.
V razpravah je bilo čutiti dva tabora. Prejemniki so poudarjali, da je treba za to pomoč namenjati več denarja, nekateri pogumnejši donatorji pa, da denar ni vse. Da razvojna pomoč deluje, če (1.) pride v urejeno državo, ker oblast, administracija, zakon in red delujeta, (2.) so v državi razmere, ki so naklonjene podjetniški pobudi, predvsem malemu gospodarstvu in kmetijstvu in (3.) če se razvojna pomoč vlaga predvsem v človeške vire - torej v zdravje in izobraževanje.
Pomemben faktor uspeha je tudi primeren status žensk. Njihov dostop do šolanja, do zdravstvenih storitev, celo nedotakljivosti telesa pred pohabljenjem je v mnogih državah in kulturah problem.
Razvite države, med katere sodi tudi Slovenija, naj bi za razvojno pomoč namenile 0.7% BDP. To je nekaj manj, kot država danes namenja za raziskave in razvoj. Pri meni se sem in tja oglašajo direktorji podjetij ali zavodov, ki bi na tuje trge prodirali tudi tako, da bi država izdelek ali storitev subvencionirala. Npr. knjižničarski informacijski sistem, s katerim IZUM pomaga na Balkanu. Z vsakim posebej se seveda strinjam, zares pa bi si lahko o projektih ustvaril mnenje, če bi jih med seboj lahko primerjal. Zato si v Službi vlade za razvoj prizadevamo, da bi razvojno pomoč organizirali na enem mestu, zbrali na eni proračunski postavki in povezali človekoljubje, ekspertno znanje, interese gospodarstva in politične prioritete države.
Tema zasedanja je so bili Razvojni cilji tisočletja. Do leta 2015 naj bi v svetu odpravili revščino in postorili še mnogo drugega. Letošnje zasedanje je bilo namenjeno pregledu, kaj je bilo na polovici časa narejenega. Moj nastop je bil nastop v imenu EU kot celote, zato sem se v govoru moral vzdržati lastne ustvarjalnosti in pogledov. Razprava je bila zanimiva, sodeloval je npr. tudi Jeffery Sacks (kaj vse bi lahko storili s 6-urnim proračunom za Pentagon) in Ted Turner (odpravil bi jedrsko orožje).
Na takih dogodkih je običajno, da se ugotavlja, koliko ljudi je revnih, lačnih in bolnih. Ampak ob vsem iskrenem sočutju je vendarle treba povedati, da na svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi sitih, tako visok delež otrok hodil v šolo, toliko ljudi imelo osnovno zdravstveno oskrbo. Danes je umrljivost dojenčkov v najslabši državi na svetu nižja, kot je bila pred 100 leti v najboljši. To je napredek, ki ga prinaša razvoj. In ki kaže, da je stvari mogoče premakniti na bolje!
Večji del Azije in Severne Afrike je na dobi poti, da razvojne cilje doseže, problematična pa je podsaharska Afrika. Tukaj je dela še ogromno! Mimogrede, vsem ljubiteljem Georga Busha priporočam v branje članek, ki ga je o njem napisal Bob Gedolf.
V razpravah je bilo čutiti dva tabora. Prejemniki so poudarjali, da je treba za to pomoč namenjati več denarja, nekateri pogumnejši donatorji pa, da denar ni vse. Da razvojna pomoč deluje, če (1.) pride v urejeno državo, ker oblast, administracija, zakon in red delujeta, (2.) so v državi razmere, ki so naklonjene podjetniški pobudi, predvsem malemu gospodarstvu in kmetijstvu in (3.) če se razvojna pomoč vlaga predvsem v človeške vire - torej v zdravje in izobraževanje.
Pomemben faktor uspeha je tudi primeren status žensk. Njihov dostop do šolanja, do zdravstvenih storitev, celo nedotakljivosti telesa pred pohabljenjem je v mnogih državah in kulturah problem.
Razvite države, med katere sodi tudi Slovenija, naj bi za razvojno pomoč namenile 0.7% BDP. To je nekaj manj, kot država danes namenja za raziskave in razvoj. Pri meni se sem in tja oglašajo direktorji podjetij ali zavodov, ki bi na tuje trge prodirali tudi tako, da bi država izdelek ali storitev subvencionirala. Npr. knjižničarski informacijski sistem, s katerim IZUM pomaga na Balkanu. Z vsakim posebej se seveda strinjam, zares pa bi si lahko o projektih ustvaril mnenje, če bi jih med seboj lahko primerjal. Zato si v Službi vlade za razvoj prizadevamo, da bi razvojno pomoč organizirali na enem mestu, zbrali na eni proračunski postavki in povezali človekoljubje, ekspertno znanje, interese gospodarstva in politične prioritete države.
1. april 2008
Televizija, fitnes in razvoj
Po tehtnem premisleku sem se odločil, da predlagam ukinitev Službe vlade za razvoj. Danes se mi namreč zdi zelo na mestu ideja poslanca Lahovnika, da se približno milijon evrov, kolikor letno stanemo na SVR, nameni državljanom republike Slovenije kot pomoč pri nakupu sprejemnikov digitalne televizije. Vsak državljan bo tako dobil 50 centov, povprečna družina pa od enega do dva evra. Na digitalni televizijo bodo telenovele o življenjskih zgodbah uspešnih brazliskih in mehiških družin ostrejše in ob njih bomo lažje pozabili na domačo bedo.
Ukinitev službe tudi reši problem, na katerega je opozoril poslanec Tanko, da namreč vlade ni mogoče voditi iz fitnesa in ki bi se lahko pojavil v naslednjem letu. Za okroglo ministrsko mizo namreč naredi prostor za podpredsednika vlade, ki naj bi namesto predsednika SD in vlade skrbel za koordinacijo "financ, gospodarske in socialne politike".
27. marec 2008
BMW Clean Energy
Včeraj sem se imel možnost peljati z BMWjem, ki dela tudi na vodik, na predstavitvi pa priložnost, da povem nekaj besed. Govor spodaj.
In kako se pelješ na vodik? Ni čutiti kake posebne razlike, saj ima vozilo precej klasičen motor, ki deluje tudi na bencin, ima pa za zadnjimi sedeži tank za ohlajeni vodik na -253C. Če je to prihodnost avtomobila ne vem, so pa prestižna in hkrati ekološko nesporna vozila odličen promotor za preskok v tretjo industrijsko revolucijo.
Gospe in gospodje,
Smo na pragu nove dobe. Znanilci te dobe so tudi drugačni avtomobili. Avtomobil je pred dobrimi 100 leti začel spreminjati svet. Spremenil je vzorce poselitve, rabo prostora, kje delamo, kje živimo. Spremenil je tempo življenja. Je sinonim za naglico v kateri gre življenje mimo nas. Avto ni samo sredstvo, ki nas pripelje od točke A do točke B, avto je simbol uspeha in predmet poželenja. Dober avto, ne kakšna koreta.
Smo na pragu nove dobe, ko se poslavljamo od energetskega vzorca, ki nas spremlja pravzaprav celo zgodovino. Za sredozemske mornarice so najprej padli obalni gozdovi, od libanonskih ceder do kraških hrastov. Še posebej zadnjih 200 let človeštvo svoje potrebe po energiji krije s sežiganjem goriv, ki so nastajala milijarde let. Koncentracije CO2 zaradi kurjenja ogljika, ki ga je življenje ločilo od kisika, se večajo. CO2 je eden od plinov, ki povzroča efekt tople grede. Ozračje se segreva. Večina znanstvenikov se s 95% gotovostjo strinja, da klimatske spremembe povzroča človek.
V sosednji hiši visi slika Pavla Kuenla z naslovom Šempetrsko predmestje iz leta 1847. Na njej je Ljubljana pod debelo snežno odejo. Takih zim ni več. Škoda. Rad imam sneg. Podnebje se spreminja. Za veliko noč je snežilo. Ne ne, ni vse povezano s klimatskimi spremembami. Pregovor "Zelen Božič, bela Velika noč je zelo star".
Imamo pa še druge skrbi. Cena nafte je prebila mejo 100USD/ za sodček in se ob tem sploh ni ustavila. Svetovne zaloge nafte in plina ima vsega nekaj držav. In nekateri v energiji ne vidijo samo zaslužka.
Smo na pragu nove dobe. Jeremy Rifkin, s katerim sem sodeloval pri postavitvi novega cikla lizbonske strategije, ji pravi tretja industrijska revolucija. V Evropi se zares začenja s slovenskim predsedovanjem Svetu EU, ko smo dosegli, da so se evropski voditelji strinjali o principih in časovnem okvirju za sprejem ukrepov, s katerimi bo EU do leta 2020:
In kako se pelješ na vodik? Ni čutiti kake posebne razlike, saj ima vozilo precej klasičen motor, ki deluje tudi na bencin, ima pa za zadnjimi sedeži tank za ohlajeni vodik na -253C. Če je to prihodnost avtomobila ne vem, so pa prestižna in hkrati ekološko nesporna vozila odličen promotor za preskok v tretjo industrijsko revolucijo.
Gospe in gospodje,
Smo na pragu nove dobe. Znanilci te dobe so tudi drugačni avtomobili. Avtomobil je pred dobrimi 100 leti začel spreminjati svet. Spremenil je vzorce poselitve, rabo prostora, kje delamo, kje živimo. Spremenil je tempo življenja. Je sinonim za naglico v kateri gre življenje mimo nas. Avto ni samo sredstvo, ki nas pripelje od točke A do točke B, avto je simbol uspeha in predmet poželenja. Dober avto, ne kakšna koreta.
Smo na pragu nove dobe, ko se poslavljamo od energetskega vzorca, ki nas spremlja pravzaprav celo zgodovino. Za sredozemske mornarice so najprej padli obalni gozdovi, od libanonskih ceder do kraških hrastov. Še posebej zadnjih 200 let človeštvo svoje potrebe po energiji krije s sežiganjem goriv, ki so nastajala milijarde let. Koncentracije CO2 zaradi kurjenja ogljika, ki ga je življenje ločilo od kisika, se večajo. CO2 je eden od plinov, ki povzroča efekt tople grede. Ozračje se segreva. Večina znanstvenikov se s 95% gotovostjo strinja, da klimatske spremembe povzroča človek.
V sosednji hiši visi slika Pavla Kuenla z naslovom Šempetrsko predmestje iz leta 1847. Na njej je Ljubljana pod debelo snežno odejo. Takih zim ni več. Škoda. Rad imam sneg. Podnebje se spreminja. Za veliko noč je snežilo. Ne ne, ni vse povezano s klimatskimi spremembami. Pregovor "Zelen Božič, bela Velika noč je zelo star".
Imamo pa še druge skrbi. Cena nafte je prebila mejo 100USD/ za sodček in se ob tem sploh ni ustavila. Svetovne zaloge nafte in plina ima vsega nekaj držav. In nekateri v energiji ne vidijo samo zaslužka.
Smo na pragu nove dobe. Jeremy Rifkin, s katerim sem sodeloval pri postavitvi novega cikla lizbonske strategije, ji pravi tretja industrijska revolucija. V Evropi se zares začenja s slovenskim predsedovanjem Svetu EU, ko smo dosegli, da so se evropski voditelji strinjali o principih in časovnem okvirju za sprejem ukrepov, s katerimi bo EU do leta 2020:
- za 20% povečala energetsko učinkovitost,
- za 20% zmanjšala izpuste CO2 in
- 20% energije pridobila iz obnovljivih virov.
Cilji so ambiciozni in potrebna bo revolucija na področju znanosti in tehnike, da bomo te cilje dosegli. Evropa želi prva razviti ustrezne tehnologije in izdelke in jih ponuditi svetu.
BMW je tako med vodilnimi na svetu pri izdelavi avtomobilov za vodikov pogon. Na tem področju je priložnost tudi za razvoj v Sloveniji. Obstaja iniciativa za ustanovitev inštituta za Vodikove tehnologije. Eden od velikih državnih projektov se ukvarja z trajnostno mobilnostjo in ekonomijo vodika. Služba vlade za razvoj je v okviru sveta za konkurenčnost ustanovila tudi Razvojno skupino za energetiko in trajnostne vire energije. V kratkem se bom sestal s tehnološko platformo, ki združuje slovenske proizvajalce komponent za avtomobile, tudi električnih. Spremembe so razvojna priložnost, ki jo moramo izkoristiti.
Gospe in gospodje
Na začetku sem povedal, da je avto tudi simbol. In v tem je pomen vozila na vodik. Da je simbol nove dobe. Da oblikuje nove vrednote. Sledile mu bodo rešitve, ki bodo manj prestižne, pa za naše okolje in za okolje naših otrok nič manj pomembne.
16. marec 2008
Prvi polčas ...
... predsedovanja je za nami. Uspešen. Na koledarju sicer manjka par tednov, ampak veliko dela predsedovanja se zliva proti dvema sejama Evropskaga sveta. Spomladanska je bil v četrtek in petek v Bruslju.
Če pogledam sklepe, smo spravili skozi praktično vse, kar smo si zadali. Tudi taktično smo stvari zrelo izpeljali - npr. razdelili osnutek sklepov že zjutraj novinarjem, tako, da bi bilo jasno, koliko zadev je zvodenelo zaradi navzkrižnih interesov in pritiska držav članic.
Način dela Sveta je zanimiv. Osnutek sklepov se pripravlja nekaj mesecev, na nekaterih poudarkih smo začeli delati že lani spomladi. Dokumenti gredo skozi množico teles, ki skrbijo za pravovernost, za to, da ja ne bi kaka stvar bila preveč radikalna, zato, da vsak dobri ideji sledi "however", "on the other hand", "with a view to" in podobno. Potem o njih govorijo predsedniki vlad, finančni in zunanji ministri sami. Praktično odrezani od sveta, brez pomočnikov, ekspertov ... Samo Komisija, Sekretariat Evropskega sveta in predsedujoča država imajo v drugi vrsti še po par sedežev. Zato sem bil lahko zraven. Sklepi se sprejemajo s soglasjem vseh 27 držav članic. Za krmilom teh držav najdemo konzervativce in liberalce, levičarje in desničarje, ljudi z majhnim in velikim egom, celo en komunist se najde. Iskanje soglasja ni enostavno.
Pozivi, par dni pred Svetom, da ni prepozno, da bi bili zaključki "bolj ambiciozni" so poceni propaganda, ki jo lahko kupijo samo volivci, ki imajo zmeraj prav. Socialno noto lizbonske strategije, o kateri se je zdelo Sklepi so ambiciozni, lizbonska strategija je bolj moderna, klimatsko energetski paket kljub interesom posameznih držav dobiva konkretne obrise, pravočasno in jasno so naslovljeni dogodki na finančnih trgih in francoski preblisk o mediteranski uniji je pospravljen v primeren evropski okvir.
Med idejami, ki naredijo Lizbonsko strategijo bolj moderno so tudi teme, ki se mi zdijo osebno pomembne za prihodnost Evrope - ustvarjalnost, odprt dostop, odprte inovacije, Web 2.0 ... Na angleškem blogu sem napisal nekaj več. Tule pa je še nekaj odmevov na blogih:
Če pogledam sklepe, smo spravili skozi praktično vse, kar smo si zadali. Tudi taktično smo stvari zrelo izpeljali - npr. razdelili osnutek sklepov že zjutraj novinarjem, tako, da bi bilo jasno, koliko zadev je zvodenelo zaradi navzkrižnih interesov in pritiska držav članic.
Način dela Sveta je zanimiv. Osnutek sklepov se pripravlja nekaj mesecev, na nekaterih poudarkih smo začeli delati že lani spomladi. Dokumenti gredo skozi množico teles, ki skrbijo za pravovernost, za to, da ja ne bi kaka stvar bila preveč radikalna, zato, da vsak dobri ideji sledi "however", "on the other hand", "with a view to" in podobno. Potem o njih govorijo predsedniki vlad, finančni in zunanji ministri sami. Praktično odrezani od sveta, brez pomočnikov, ekspertov ... Samo Komisija, Sekretariat Evropskega sveta in predsedujoča država imajo v drugi vrsti še po par sedežev. Zato sem bil lahko zraven. Sklepi se sprejemajo s soglasjem vseh 27 držav članic. Za krmilom teh držav najdemo konzervativce in liberalce, levičarje in desničarje, ljudi z majhnim in velikim egom, celo en komunist se najde. Iskanje soglasja ni enostavno.
Pozivi, par dni pred Svetom, da ni prepozno, da bi bili zaključki "bolj ambiciozni" so poceni propaganda, ki jo lahko kupijo samo volivci, ki imajo zmeraj prav. Socialno noto lizbonske strategije, o kateri se je zdelo Sklepi so ambiciozni, lizbonska strategija je bolj moderna, klimatsko energetski paket kljub interesom posameznih držav dobiva konkretne obrise, pravočasno in jasno so naslovljeni dogodki na finančnih trgih in francoski preblisk o mediteranski uniji je pospravljen v primeren evropski okvir.
Med idejami, ki naredijo Lizbonsko strategijo bolj moderno so tudi teme, ki se mi zdijo osebno pomembne za prihodnost Evrope - ustvarjalnost, odprt dostop, odprte inovacije, Web 2.0 ... Na angleškem blogu sem napisal nekaj več. Tule pa je še nekaj odmevov na blogih:
Naročite se na:
Objave (Atom)