Obljube, obljube
Časi pred volitvami so časi obljub. Nekatere obljube so visokoleteče. Obljubljajo ne več ne manj kot renesanso Evrope. Druge so malo bolj praktične, obljubljajo »socialno pravično« Evropo. Tretje so povsem praktične. Obljubljajo nove pločnike in javno razsvetljavo do naslednje vasi iz evropskih sredstev. Četrte prikazujejo evropski proračun kot seštevek milijonov, ki jih ja ta ali oni evropski poslanec »zrihtal«.
Prav je, da imamo ljudje do Unije pričakovanja. Potrebno pa je paziti, kaj si želimo. Za asfaltiranje pločnikov in javno razsvetljavo so bolj kot Bruselj poklicani lokalni župani. Za štipendije mladim morajo poskrbeti domača podjetja, lokalne skupnosti, ki se zavedajo primanjkljaja teh ali onih poklicev v svojem kraju. Za urejeno krajino, obdelovanje zemlje, za gozdove znamo menda sami bolje skrbeti kot uradništvo iz Bruslja.
Bruselj kot storitev
Kaj sploh ostane? Po mojem mnenju je eden glavnih servisov, ki jih Bruselj nudi državam članicam, podjetjem in posameznikom ta, da ustvarja in vzdržuje red. Red ni nekaj, kar bi si bilo mogoče namazati na kruh, kar se da prijeti ali kar se da nakazati na bančni račun. Red je v zraku. Reda se zavemo šele, ko ga ni. In v Evropi je red. V glavnem.
Red so pravila, ki omogočajo sožitje in sodelovanje. Red je tisto, kar potrebuje vsak gospodar, da se mu splača pametno gospodariti, red je tisto, na kar se zanaša vsak zatirani posameznik, ki ga tlačijo krivice. Bruselj je generator reda navznoter in navzven. Navzven se ta red kaže v tem, da so evropska pravila zgled za druge države, da evropski red, evropski standardi postajajo globalni standardi. To je prednost za evropsko industrijo, ki je te standarde pomagala postaviti. In seveda za ljudi, ki tu, v Evropi delajo.
"eden glavnih servisov, ki jih Bruselj nudi državam članicam, podjetjem in posameznikom je ta, da ustvarja in vzdržuje red".
Navznoter so vzpostavljena pravila skupnega trga, ki so napisana tako, da bi na tem trgu zmagovali dobri in ne zviti. Navznoter je Unija zadnja inštanca za varovanje človekovih pravic. Navznoter Bruselj skrbi, da Unija ostane Unija demokracij, kjer se spoštujejo človekove pravice. Navznoter Unija skrbi za varovanje vrednot, ki izhajajo iz judovsko-krščanske tradicije ter bogate evropske kulture. Na meji med navznoter in navzven mora Bruselj skrbeti za to, kdo v Unijo lahko vstopa in kako. Na področju obvladovanja migracij ima še nekaj dela.
Zaradi reda je življenje nas Evropejcev lažje. Svobodno potujemo, izbiramo kraj dela in študija. Podjetjem je na voljo trg s pol milijarde kupcev. Plačo delavci v teh podjetjih zaslužijo z delom za pol milijarde strank. Na trgu je red. Goljufi ne preživijo dolgo.
Skratka
Glavna naloga Bruslja je, da red vzdržuje. Da je bolj redoljuben od Ljubljane. Da napiše pravila, če so res potrebna, in da si ne izmišlja novih pravil samo zato, da ne bi izgledalo, da ničesar ne počnejo. In da skrbi, da podjetja igrajo po pravilih. Zato gre dobrim dobro. Slovenci znamo biti dobri. Evropa nam daje igrišče, da svojo kvaliteto dokazujemo. Največ kar lahko od nje zahtevamo je, da je čuvaj, čim bolj neviden, ki skrbi, da lahko sodelujemo.
Da Angleži plačajo naše žulje.
Najprej objavljeno na portalu Vipavska.info.
