Da ne bi prizadel čustev ljudi, je Lidl odradiral križe iz fotografij cerkva, ki so bile na njihovih izdelkih. Zakaj, nikoli niso dobro pojasnili. Skratka, ko gre za krščanske križe smo bili priča izjemni tankočutnosti trgovske verige Lidl do tistih, ki bi jih križi utegnili zmotiti. Hladilnik da mora biti varen prostor, kjer občutljivi kot snežinka ne zagledajo z njih spornega simbola.
Da je to patološko, sem bil že povedal (vir). Da spet pišem o špeceriji, pa je kriv zadnji Lidlov katalog, kjer gre trgovec v povsem nasprotno smer. Namesto pretirane obzirnosti zdaj brezobzirnost. V tedenski akciji so štiri piva, ki se imenujejo po Jugoslovanskem samodržcu Josipu Brozu in njegovi ženi Jovanki.
Lidl ni trgovina, kot so Mercator, Spar in še posebej Leclerc. Te se trudijo, da je tam na izbiro vse. Broz na polici Leclerca si ne bi zaslužil moje kolumne. Lidl pa prodaja lastne blagovne znamke in tupatam izbere kaj mimo teh. In v izbor so vključili Broza. Tita je podjetje, ki spoštuje različnost, posebej izbralo kmalu po tem, ko se je afera z jogurti za silo umirila.
Na eni strani torej izjemna tankočutnost do tistih, ki jih moti križ, na drugi izjemna brezbrižnost do tistih, ki jih moti Tito. Ta razlika – ko je eno označeno kot multikulturna strpnost, drugo pa naj ne bi bilo nagovarjanje političnih čustev – bije v oči.
Pri čemer primera na noben način nista enakovredna.
Simbol totalitarnega režima, pravi Ustavno sodišče
Simbolna razsežnost Titove ceste je neločljivo povezana s simbolnim pomenom imena Josipa Broza Tita, jugoslovanskega maršala in kasnejšega dosmrtnega predsednika SFRJ. Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, … temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v desetletju neposredno po drugi svetovni vojni. Zgodovinska dejstva, zabeležena v številnih dokumentih, listinah in strokovnih zgodovinskih delih, pričajo tudi o izvensodnih povojnih pobojih, političnih kazenskih procesih, eksekucijah prebežnikov na državni meji ter o zlorabah oblasti za ohranjanje enostrankarskega sistema in preprečevanje demokracije. Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito vodja nekdanje države, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim.
In še:
Žrtvam vseh totalitarizmov morajo oblastni organi na vseh ravneh izkazovati, če že ne aktivno sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje, pa vsaj pasivno spoštovanje z opustitvijo ravnanj, ki so nezdružljiva s temeljnimi ustavnimi vrednotami in za katera je mogoče vnaprej predvidevati in pričakovati, da bodo povzročila novo prizadetost.
Lidl seveda ni oblastni organ in pivovarnar tudi ni. Veljajo pa za oba ista etična načela, kot jih je v citirani sodbi zagovarjalo ustavno sodišče. Kaj etična načela, elementarna dostojnost! Škoda, da se moramo s tem sploh ukvarjati. Se je pa treba v okolju, ki očitno ni doživelo dekomunizacije in ponotranjilo vrednostne obsodbe totalitarizma.
Vrednostna obsodba totalitarizma se dogaja (ali pa se ne) v knjigah in člankih, v Pričevalcih in Spominih, v sprejetih in nesprejetih parlamentarnih resolucijah, v taki ali drugačni zakonodaji. Ponotranji pa se dekomunizacija tudi s tistim, kar vidimo na policah v trgovini. Josip Broz ob Francetu Prešernu, Amadeus Mozartu, Jacku Danielu, indijancu Vikiju in kravi Milki v Sloveniji 2017 ne sporoča prave stvari.
Politizacija špecerije
Da ne bi prizadel čustev ljudi, je Lidl odradiral križe iz fotografij cerkva, ki so bile na njihovih izdelkih. Zakaj, nikoli niso dobro pojasnili.
Nekoč je veljalo, da so gostilničarji apolitični, ker so si želeli, da levi in desni pijejo pri njih. Danes poskušajo nekateri delati denar s političnimi provokacijami. Pitje kave s Starbucks postane politični statement za nekaj, prenočevanje v Trump hotelu za nekaj drugega. Tega si ne želim. Ne želim si, da bi bilo še to, kje kupujem kruh in mleko, odvisno od politike. Želel bi si živeti v družbi, kjer pač zavijem tja, kjer mislim, da za svoj denar največ dobim. Lidlova provokacija me pri tem ovira.
Nisem za to, da bi tisto pivo prepovedali. Vsega, kar je neokusno, brezobzirno, nespoštljivo, vsega, kjer je pohlep pred spoštovanjem soljudi, se ne da prepovedati. Pivo itak ne more biti kaj prida. Če bi bilo, bi ga prodajala kakovost, ne pa ime. Tudi svoboda tržne pobude nekaj velja.
Če se enim zdi, da je v redu delati reklamo za nek izdelek s simboliko totalitarnega režima, ni narobe, da se jih opozori, da ima palica dva konca. Prav zato, ker je tisto pivo stvar trga in ne politične policije, sporočam, da do nadaljnjega Lidla ne prestopim. S tem lahko kot potrošnik nekaj naredim za to, da bo v špecerijah mir pred politiko in da se bo Lidl do vseh državljanov obnašal vsaj približno enako spoštljivo.
Objavljeno v Časniku 18.10.2017.
