Prejšnji teden sem dobil nekaj vprašanj od STA v zvezi z dogajanjem na desnici (kaj bi morala storiti, da se vrne na oblast, ali je pobuda velike koalicije poskus rehabilitacije Janše ali pritisk, da se umakne, kako se v tej luči vidita NSi in Cerkev). Odgovori so bili uporabljeni ali pa ne. Tole je odgovor v celoti:
Ne zanima me, kako na volitvah izboljšati rezultat desnice, ampak kako v Sloveniji povečati sposobnost politike, da modernizira državo. Da torej nekdo, neka koalicija, katerakoli, naredi to državo prijaznejšo za podjetne in ustvarjalne ljudi ter izboljša storitve, ki jih vsi državljani potrebujemo, od zdravstva do sodstva; da postane Slovenija zanimiva destinacija za tuje investicije, za tuje znanje in izkušnje.
V pobudi za veliko koalicijo sem sodeloval zato, ker gre njen učinek v smeri, da krepi konstruktivne sile v opoziciji in v obstoječi vladi ter šibi zagovornike stagnacije in/ali kuturnega boja. Ti učinki so popolnoma neodvisni od tega, ali do velike koalicije po kakem spletu srečnih naključij res pride, ali pa to ostane samo optimum, s katerim bomo lahko primerjali, kaj bo vlada v naslednjih letih dejansko naredila.
Pobuda bi morala tudi sprožiti premislek, zakaj je tako nezaslišana in utopična. Pa ga ni, nobenih pogovorov in okroglih miz ni o tem. Menda je v dominantnih strukturah prevladalo prepričanje, da je dobro, da ostane politični prostor kristalno jasno razdeljen na naše in vaše.
Zato se mi zdi tudi vprašanje, ali Janša lahko še kdaj premaga levico, zgolj prestižne narave. Pravo vprašanje je, ali lahko v Sloveniji prevladajo politične sile, ki bodo usmerjene k razvoju in modernizaciji. Trda desnica lahko k temu najbolj prispeva tako, da vzpostavi novo politično stranko, ob kateri bi SDS izpadla bolj zmerno in razumno, podobno kot zmerno in razumno deluje SMC v primerjavi z npr. Združeno levico.
Taka stranka bi bila izziv za NSi, da postane manj odvisna od svoje katoliške identitete in da se trži kot sredinska liberalna stranka.
