Za Mramorja so danes reforme Janševe vlade tako super, da jih je ukradel, medtem ko Žiga Turk te iste reforme daje v nič.
Gre za uporabo pravila, da "stokrat ponovljena laž postane resnica". Pripisujejo jo sicer Goebbelsu, v resnici pa je Leninova. Njen kronski dokaz za "dajanje reform v nič" sta naslednja stavka iz moje kolumne Čas je za reforme za Siol:
Gospodarski odboj se je zgodil šele pozno lani, ne da bi si kakšna vlada lahko za to pripisovala kakšne posebne zasluge. Dobre novice niso zasluga slovenskih vlad.Celo v tem izseku ni nobenega dajanja reform v nič. Celoten pasus je spodaj. Še manj dajanja reform v nič:
Razpadanje koalicij in vlad v zadnjih sedmih letih kaže, da je bila slovenska politika bolj generator kot pa sanator krize. Gospodarski odboj se je zgodil šele pozno lani, ne da bi si kakšna vlada lahko za to pripisovala kakšne posebne zasluge.
Dobre novice niso zasluga slovenskih vlad.
Gospodarsko rast beležimo zaradi izvoznikov, ki jim gre na roko konjunktura na naših izvoznih trgih. Ta bi lahko še kar trajala, ker je zaradi znatnega padca evra evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno. Cene goriva padajo zaradi ameriškega vlaganja v nove tehnologije za iztiskanje domače nafte in plina, zaradi sporov med muslimani in zaradi Ukrajine. Cene denarja padajo zaradi kvantitativnega popuščanja, ki ga izvaja Evropska centralna banka.
Povečani prihodki v proračun zaradi zgornjega ter ukrepi Janševega ZUJFa so tisto, zaradi česar se državna blagajna po dolgem času spodobno polni. Sredstva, s katerimi bi lahko podmazali reforme, so.
Diskreditacija skratka. Najprej diskreditacija.
