Šest novih strank desno od levice

Slika je simbolična,
barva pa ne.

Da skrajšam ugibanja o novih strankah na desni sredini, ki se imajo pojaviti (ugibanja) pred kongresi in klavzurami, jedrnato povzemam dobro obveščene vire.

Nove stranke v Sloveniji delajo (po abecedi):

1. Damjan Damjanović s svojim orkestrom (ker ve, kako se dela v okolju, kjer bi bil vsak prva violina).
2. Aleš Hojs in neje-verniki (ker vsak zasluži dodatek k pokojnini, ne samo Kučan).
3. Tanja Porčnik in liberalci (ker so neoliberalci sebični individualisti, v strankah so pa vsi za enega, eden za vse, iz tega ne bo nič).
4. Dimitrij Rupel z razočaranimi prijatelji in prvoborci (ker vsi prvoborci niso prijatelji in vsi prijatelji niso prvoborci).
5. Tomaž Štih in sovražna emigracija z domačimi pomagači (ker Kizo noče pomagati, ne kaže dobro).
6. Žiga Turk in popoldanski resetatorji (ker večina še zdaj rešuje podatke, ki so se na disku izgubili po zadnjem resetiranju, tudi iz tega ne bo nič).

Skratka, slabo kaže. Tavtološko lahko ugotovimo, da so obstoječe desne stranke najboljše, ki obstajajo. Poleg tega nobena od naštetih zgornjih strank ne bi bila resnično desna, četudi bi bila desno od levice.

Lahko zdaj, ko smo to obdelali, kaj več zvem o Rebeki Dremelj in Damjanu Murku, prosim?

Pod črto

V prispevku sem problematiko obravnaval z vso njej primerno resnostjo, upošteval ženske kvote ter priporočilo, da se naslovi dobro branih prispevkov na blogih začnejo s številko. Da bi bila številka pravljična, je zmanjkalo eno ime. Morda pa je ravno to ime pomembno. #teorijaZarote

Kdo je sedmi človek, to je zdaj vprašanje!