torek, 19. marec 2013

Umik iz aktivne strankarske politike

Zapis z zadnje tiskovne konference v funkciji Ministra na MIZKŠ.

***

To svojo zadnjo novinarsko konferenco sem sklical iz več namenov.
  • Da povem, kar imam povedati, danes, predem predam posle novima ministroma
  • Da se novinarjem zahvalim za sodelovanje v tem letu.
  • Da kratko poudarim nekatere dosežke iz zadnjega leta.
  • Da pokomentiram nekatere predloge koalicijske pogodbe nove vlade na mojem področju.
  • Da povem, kar vas praviloma zanima, kaj bom od četrtka naprej počel.
1. TO JE MOJA ZADNJA NOVINARSKA KONFERENCA

Zanjo sem se odločil, ker želim ob primopredaji prepustiti mikrofon ministroma, ki prihajata. Moje delo se predvidoma jutri izteka. Želim, da je primopredaja formalno dejanje.

2. NOVINARJEM SE ZAHVALJUJEM ZA SODELOVANJE

Leto je bilo pestro, dela veliko, pokrival sem tri ali štiri resorje. Videvali smo se pogosto. Poročali in komentirali ste obširno. Nismo bili vedno istega mnenja, vendar sodelovanje ministrstva z mediji ocenjujem kot dobro. Vsem se zahvaljujem za pozornost, ki ste jo namenjali delu ministrstva. Včasih sem pogrešal nekaj več skrbi za resnicoljubnost. Ne trdim, da je kdorkoli pisal neresnico, ampak včasih se mi je zdelo, da le ni bila povedana vsa resnica in vsi argumenti.

3. KAR NEKAJ SMO V TEM LETU NAREDILI

Dovolite mi, da se javno zahvalim vsem sodelavcem na ministrstvu, obema državnima sekretarjema, direktorjem, generalnemu sekretarju, sodelavcem v kabinetu in vsem zaposlenim. Imel sem odlično ekipo. Dosežki so sad skupnega dela in prizadevnosti vseh zaposlenih.

Posameznikov ne smem preveč hvaliti, ker jim to menda lahko pri naslednji oblasti škodi.

Zahvaliti se želim tudi deležnikom, s katerimi sem v tem letu sodeloval. Ne drži, da ni bilo komunikacije. Imel sem nekaj sto sestankov; z dijaki, učitelji, ravnatelji, rektorji, znanstveniki, študenti, sindikalisti, kulturnimi delavci, predstojniki javnih zavodov. Obiskal sem nekaj desetin šol, od otroških vrtcev do univerz, kulturnih in znanstvenih inštitucij, športnih prireditev. Za vse sem poiskal čas, vsem sem prisluhnil, njihovi predlogi in nasveti so mi bili pri delu zelo dragoceni.

Ne bom obširno navajal dosežkov tega leta. Zato samo nekaj točk, ki se mi zdijo vredne pozornosti.
Veliko je bilo razburjenja zaradi šolstva, celo dve stavki, pa zbiranje podpisov za moj odstop. Veliko je bilo hrupa, zgodilo pa se ni nič. Nič nismo eksperimentirali, ampak opravljali svoje delo. Vse šole so tam, kjer so bile lansko leto, vsi učenci in dijaki hodijo v ista poslopja, nobeni standardi in normativi se niso spremenili.
Združevanje šol, ki je vzbudilo toliko hrupa, se je izkazalo za tisto, kar smo od vsega začetka napovedovali: administrativni ukrep, ki je preprečil ukinitev deficitarnih programov. Smo pa pripravili posodobitev zakonodaje - šest zakonov - in jo te dni poslali v proceduro. Odločal bo parlament. Rešili smo problem šolske prehrane, ki jo je prejšnja vlada močno omejila in s pravilnikom pripravili podlago za uvajanje prvega tujega jezika že v prvem razredu osnovne šole.

Na področju visokega šolstva in znanosti proračunska sredstva še vedno presegajo raven iz leta 2007, torej izpred začetka finančne krize. Spodbujali smo kakovost in mednarodno sodelovanje. Z raziskovalnim vavčerjem in z vzpostavitvijo kreativnih jeder smo omogočili podjetjem in znanstvenim institucijam večjo integracijo in večjo mednarodno povezanost, ki je v današnjem globaliziranem svetu nujna.

Začeli smo z dvema velikima investicijskima projektoma, kemijskem inštitutom ter fakultet za kemijo in računalništvo, v skupni vrednosti 126 milijonov evrov, in objavili izid mednarodnega arhitekturnega natečaja za gradnjo NUK II, ki je primerljiv s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice.

Na področju kulture smo tudi spodbujali mednarodno dimenzijo, saj verjamemo, da je kultura pomemben element razpoznavnosti Slovenije v svetu. Mariborska Evropska prestolnica kulture je to razsežnost potrdila, vpis Idrije na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine je pomemben korak v tej smeri. Sprožili smo postopek za vpis Plečnika na seznam svetovne dediščine.

Prihodnji mesec se v Parizu odpira razstava slovenskih impresionistov. V sodelovanju s Forumom slovanskih kultur smo dosegli, da se bodo slovesnosti ob 1150 letnici prihoda sv. Cirila in Metoda v Srednjo Evropo in torej začetka opismenjevanja Slovanov začele čez dobra dva tedna v Sloveniji, preden se bodo selile na Moravsko in nato v Moskvo, in da bo Slovenija ob tem dogodku gostila generalno direktorico Unesca in evropsko komisarko za kulturo. Dogodek bo tudi zaključil enoletno predsedovanje Sloveniji Svetu ministrov za kulturo JV Evrope.

Po dolgih, dolgih letih smo ugriznili v spremembo osnovnega zakona, ki ureja delovanje kulture, pripravili Nacionalni program za kulturo in modernejšo Resolucijo o slovenskem jeziku. Na področju informacijske družbe smo spodbujali vlaganja v javno telekomunikacijsko infrastrukturo, e-učbenike, nadoknadili smo nekaj zakonodajne zamude, ki je nastala v zvezi z elektronskimi komunikacijami. Z Rusijo smo podpisali sporazum o roamingu, ki je model, po katerem naj bi podobne sporazume z Rusijo podpisovale druge države članice Evropske unije.

Šport smo vračali športnikom. Svet Fundacije za šport sedaj volijo panožne zveze demokratično, brez bolj ali manj političnih posrednikov, vodi ga športnica. Našli smo rešitev za organizacijo Evropskega prvenstva v košarki, ki je viselo na nitki, in bo letos postavilo Slovenijo v središče pozornosti športne javnosti.
Končujemo prvo in začenjamo drugo fazo izgradnje nordijskega centra Planica.

To je samo nekaj poudarkov, sicer pa so bili dosežki ministrstva v zadnjem letu že večkrat objavljeni, nazadnje v odgovoru na interpelacijo.

Za konec pa še nekaj misli o skupnem ministrstvu. Vzeli smo ga kot dejstvo in poskušali izkoristiti priložnosti, ki jih združitev odpira. Ni naključje, da največja svetovna organizacija, Unesco, povezuje izobraževanje, znanost in kulturo in prav tako ni naključje, da sodita v Evropski komisiji izobraževanje in kultura pod okrilje istega komisarja. Gre za dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo.

4. KOALICIJSKA POGODBA

Oportunistična politika je tista, ki vsem po malem jemlje (da komaj opazijo) in nekaterim glasnim interesnim skupinam daje. Koalicijska pogodba bo vsem povišala davke in povišala zadolževanje, da ne bi bilo potrebno zategovanje pasu. Otroci ne bodo dobili samo izobrazbe, naložili jim bomo tudi dolg, ki ga bodo morali odplačevati. Nisem prepričan, da manj dolga nujno pomeni slabšo izobrazbo.

Na področju izobraževanja in kulture je v koalicijski pogodbi več skrbi za sistem, za vlaganja v sistem, za v sistemu zaposlene, kot jo je za uporabnike sistema in za to, kaj državljani od sistema dobimo.

Drugih novih idej kot utrjevanja monopola državnih ustanov in metanja polen pod noge tistim, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti, neprofitne zasebne organizacije in drugi zasebniki, ni. Vse bo ostalo tako kot je, edina sprememba bo podržavljenje izobraževanja, ki je že 96% državno!

  • Namesto, da bi za cilj postavili »ponudbo kvalitetnega in dostopnega izobraževanja« je cilj »vlaganje v sistem javnega izobraževanja«.
  • Namesto, da bi bila prizadevanja usmerjena v reforme, odgovornost in svetovnonazorsko tolerantnost so prizadevanja usmerjena v predvidljivost, avtonomijo in svetovnonazorsko izključevalnost.
  • Namesto, da bi iz javnih sredstev financirali dobre programe na zasebnih ali na državnih ustanovah, bodo pomagali pri vzdrževanju monopola javnega sektorja, ki mu že namenimo več kot 95% javnih sredstev. Ob tem je treba povedati, da dodatnih cca. 15% sredstev za visokošolsko izobraževanje pride iz zasebnih žepov in tega denarja se tudi državne univerze ne branijo.

Glavni dosežek na področju kulture je vzpostavitev samostojnega ministrstva, kar je dopadljiva odločitev. Vsebinsko pa program prinaša zgolj nadaljevanja aktivnosti, ki že tečejo.

Skupna izobraževanju in kulturi pa je ugotovitev, da je skrb namenjena predvsem šolnikom in kulturnikom, ne pa nujno tudi uporabnikom šolstva in kulture. Šolniki in kulturniki bodo to nedvomno pozdravili. Uporabniki pa »šenkanemu konju« praviloma ne gledajo v zobe.

5. KAJ OBIČAJNO VPRAŠAJO

Kaj so največji osebni dosežki?

  • Da ne odnašam nobenih osebnih zamer, niti, upam, jih nisem povzročil. Prepričan sem, da sem bom z vsakim, s katerim sem imel posla v politiki, na cesti lahko prijazno pozdravil.
  • Da sem kljub pogostim napadom in nizkim udarcem ostal dostojen, da ni bilo ministrstvo nikoli tisto, ki bi zniževalo raven debate. Včasih se je zato zdelo, da smo vzvišeni, ampak nič ni narobe biti vzvišen nad nekulturnim dialogom.
  • Da je, kljub izjemni velikosti, ministrstvo funkcioniralo, da noben del ni čutil prikrajšanosti, da nima ministra samo zase.
  • Da smo zastavili razvoj izobraževanja v moderno in odprto smer, ki je usmerjen k uporabniku, torej šolarju, dijaku, študentu … in da smo kulturo usmerili v prihodnost - kot nekaj, s čemer se bogati izobraževanje, dopolnjuje znanost, se uveljavlja Slovenijo v svetu in plemeniti gospodarstvo.

Kaj najbolj obžalujem?

  • Da je mandat trajal samo eno leto. Resen človek se tako zahtevnega posla ne loti za eno leto. Ne, ne bi prekinjal strokovne poti če bi vedel, da bo mandat trajal samo eno leto. 

Kaj je bila največja napaka?

  • Precenili smo pripravljenost državljanov, predvsem pa javnega sektorja, na sicer nujne spremembe. Bojim se, da smo zadnje proteste razumeli preveč politično ideološko, ne pa kot simptom zaskrbljenosti za prihodnost. Sprašujem se, ali jih nastajajoča vlada razume kaj bolje.
  • Sem človek, ki hoče nekaj narediti, ki ima mnenje in ga pove. V Sloveniji nasploh in na tem področju še posebej so najbolj popularni tisti, ki ne naredijo nič. Ki pustijo stvari take kot so.

Kaj bom zdaj počel?

  • Za nekaj časa se umikam iz aktivne strankarske politike. Razmišljujoč človek je v politiki vedno razpet med rezultati lastnega premisleka ter mnenji in dejanji ekipe, v kateri sodeluje. Tej razpetosti se nameravam v prihodnje izogibati.
  • Pogodba z Univerzo v Ljubljani mi omogoča vrnitev v treh mesecih po izteku mandata. V največ toliko časa se bom tudi vrnil, vmes pa se bom malo spočil in ujel stik s stroko.

Preberite še