Stroške je potrebno zmanjševati na vseh področjih. Marsikdo bo rekel, da na znanju in kulturi temelji naša prihodnost, in da na tem področju že ne bomo varčevali. Ampak nekdo drug bo rekel, da zdravje ljudi nima cene, in da pa pri zdravju pa že ne bomo varčevali, spet tretji, da pri varnosti državljanov in državljank pa res ne smemo delati kompromisov. In da pri policiji, gasilcih ipd. pa že ne bomo varčevali. Tudi audiji in mercedesi imajo svoje meje. Obseg varčevanja ustreza približno 25.000 mercedesom, kakršnega je kupil predsednik državnega sveta. In prihodnje leto bi radi prihranili za teh 25.000 mercedesov in še za 25.000 novih.
Drži tudi, da jaz nimam obraza, da bi jemal otrokom za malico in
odpuščal učitelje, hkrati pa ne bi podprl tistih, ki pravijo, da bi morali
uvesti novo dohodninsko stopnjo za najbogatejše. V katero bi verjetno padel
tudi sam. Ali, konec koncev, davka na nepremičnine, ki je v osnovi nepošten, je pa gospodarsko in razvojno še najmanj škodljiv.
DDV ni rešitev
Za enake efekte bi morali DDV povišati ne za eno ali dve ampak za 5 ali 6 odstotnih točk, kar bi se zavrtelo v inflacijsko spiralo. Enako bi prizadelo tiste v realnem sektorju (kjer so že bila odpuščanja in nižanja plač) in tiste v javnem, ki se ga kriza še ni dotaknila. Slovenija bi zaradi višjih cen in plač postala še manj konkurenčna na mednarodnem trgu, ker smo v desetih letih za Nemčijo že zelo zaostali. Glede na Nemčijo smo postajali dražji, ne cenejši.
Za enake efekte bi morali DDV povišati ne za eno ali dve ampak za 5 ali 6 odstotnih točk, kar bi se zavrtelo v inflacijsko spiralo. Enako bi prizadelo tiste v realnem sektorju (kjer so že bila odpuščanja in nižanja plač) in tiste v javnem, ki se ga kriza še ni dotaknila. Slovenija bi zaradi višjih cen in plač postala še manj konkurenčna na mednarodnem trgu, ker smo v desetih letih za Nemčijo že zelo zaostali. Glede na Nemčijo smo postajali dražji, ne cenejši.
Celotni moji ekipi na ministrstvu ni v noben poseben užitek, da se noč
in dan ukvarjamo z varčevalnimi ukrepi. Skupaj z uradništvom, ki na tem mestu
zasluži vso pohvalo, se trudimo, da bi bili ukrepi taki, da bi bili kar najmanj prizadeti otroci oz.
njihovo izobraževanje in vzgoja, njihovi starši in zaposleni v javnem sektorju.
V tem vrstnem redu.
Osnovna cilja sta dva
- Ne sme se
znižati kakovost izobraževanja.
- Ne sme se
poslabšati materialni položaj socialno šibkih družin.
Ukrepi vlade za konsolidacijo javnih financ so
dveh vrst, so horizontalni in vertikalni. Horizontali so tisti, ki se nanašajo
na javni sektor v celoti npr. splošno znižanje plač, kilometrin, regresov,
odpravnin ob odhodu v pokoj … Vertikalni ukrepi so tisti, ki iščejo specifične
rezerve znotraj posameznega sektorja. Tule pišem predvsem o slednjih.
Poudarjam,
da gre v obeh primerih za predloge, ki so v teh dneh predmet socialnega
dialoga in ki se lahko skozi vladno in parlamentarno proceduro še spremenijo. Želeli bi si predlogov, kje varčevati, da bi čim manj bolelo in kako spremeniti zakonodajo in pooblastila zavodom, da bi sami lahko sprejemali ukrepe, da bi z manj sredstvi lahko ohranili programe.
Rezerve
v sistemu so
V času upada generacij smo povečevali
normative in dodajali nova pedagoška in nepedagoška delovna mesta, da v šolstvu
ne bi prihajalo do tehnoloških viškov. Tako je bilo v preteklosti:
1970: 1 učitelj na
21 učencev
1980: 1 učitelj na
18 učencev
1990: 1 učitelj na 15
učencev
2000: 1 učitelj na
14 učencev
2010: 1 strokovni
delavec na 9 učencev
Ob izboljševanju razmerja med učenci in
učitelji v zadnjem desetletju je, zanimivo, znanje merjeno z mednarodnimi PISA
študijami, nazadovalo.
V zadnjih dveh desetletjih se je večal vpis na
terciarno izobraževanje. Po številu vpisanih na višje in visoke šole je
Slovenija na petem mestu na svetu, kar bi pomenilo, da v drugih državah ni tako
velikega odstotka bistrih ljudi, ki študij zmorejo. K večanju vpisa so spodbujale ugodnosti, ki
so jih deležni študenti in »študenti« ter način financiranja visokega šolstva,
ki je do nedavna do določene mere financiral vpisanega študenta in do določene
diplomanta.
Visokošolske učitelje je sistem motiviral k drobljenju programov,
k vedno večji specifičnosti študijev in smeri, ki so jim zagotavljale ure pred
tablo in s tem plačo in delovno mesto. Vzorci upravljanja z znanjem, vseživljenjsko
učenje in internet zahtevajo drugačnega diplomanta. Širokega in ne ozkega!
Smo država, kjer največji delež doktorjev
znanosti dela v javnem sektorju. Kar je za javni sektor morda dobro. A za
državo drago, predvsem pa smo ljudi šolali zato, da bi kaj premaknili v gospodarstvu.
V celotnem sistemu kulture, izobraževanja in znanosti se je skozi čas zelo
natančno oblikovalo, kaj mora nekdo v javnem sektorju narediti za osnovno plačo, koliko časa mora biti na voljo ravnatelju in kaj mu je treba plačati posebej. Imamo primere, ko človek dobiva plačo v eni
ustanovi, kjer ima pač službo, v drugi javni ustanovi, kjer morda dela še več,
pa dobiva dodatne honorarje. Umetniki npr. morajo biti vodji na voljo štiri ure na dan. Štiri ure vadijo in se pripravljajo sami. Jutranje in popoldansko varstvo je treba posebej
plačati učiteljem. Izredni ali doktorski študij in določeno raziskovalno delo se posebej plača profesorjem, ki plačo v glavnem zaslužijo s šestimi urami predavanj.
V dobrih časih smo pravice (malice, prehrana,
brezplačni vrtec) dajali vsem, revnim in bogatim.
Vrtci
V oddelkih višamo normativ za enega otroka
(analize kažejo, da je povsod veliko odsotnosti, poprečno 10% vsak dan). Prej je
bil normativ 12+ 2= 14 (2 otroka dodatno v skupini, kadar bi le ona dva
pomenila odprtje nove skupine). Po novem bo 12+3=15 otrok v oddelku za
starostno obdobje od 1 do 3 let in 22+3=25 otrok v oddelku za starostno obdobje
od 4 do 6 let. Kljub temu ukrepu ostajamo pod evropskim poprečjem po številu
otrok na vzgojitelja. Poprečje EU je 13,7
v Sloveniji pa 8 za prvo starostno skupino in 9,4 za drugo starostno
skupino.
Neposredno delo vzgojiteljic z otroki
povečujemo od 30 na 32,5 ur tedensko. Ukinjamo brezplačni vrtca za 2. otroka v
družini. Socialno ogrožene družine so izvzete. Vemo, da je to nepopularen ukrep
in iščemo denar, da ga bi v neki obliki ohranili.
Vsekakor pričakujemo, da se bo zaradi
spremembe normativov (število otrok in neposredno delo vzgojiteljev) cena
vrtcev ustrezno znižala za vse starše.
Osnovno
šolstvo
Optimizirali bomo šolsko mrežo. V vsakem
okolišu je en razred, ki ni polno zaseden. Če bodo okoliši večji, bo ne do konca popolnjenih
razredov manj. Normativ pravi, naj v razredu ne bi bilo več kot 28 otrok. V
povprečju jih je 19. Z ukrepi želimo dvigati povprečno velikost razredov.
Število učencev v oddelku ostaja 28, vendar se uvede minimalno število 24
otrok. Uvajamo možnost izjem, do 30 otrok v razredu, če se ne doseže pogojev za
dodatni oddelek. Mimogrede, Šanghai, kjer so najboljši PISA rezultati, je v
razredu 40 otrok.
Višamo število ur, ko učitelj srednje šole uči
v razredu, za eno uro, iz 20 na 21, v
osnovni šoli pa z 22 na 23 ur. Po podatkih OECD je v Sloveniji učitelj v povprečju poučeval 690 ur letno
(srednja šola 633 ur), v OECD 779 ur (srednja šola 656 ur). Razlika nastane
zato, ker poučuje učitelj v SŠ 20 ur tedensko, v OŠ pa 22 ur tedensko.
Ukinja se plačevanje dodatnega dela,
opravljenega znotraj delovnih obveznosti: (jutranje varstvo, varstvo po 15.30,
popravljanje maturitetnih nalog in podobno). Jutranje varstvo se šteje med
delovne obveznosti. Do 15.30 velja nespremenjeno podaljšano bivanje v šoli. Po
15.30 bo zagotovljeno samo varstvo, tudi to v okviru delovne obveznosti in ne
plačano posebej. Za družine se ne spremeni nič, otroci pridejo v šolo in odidejo
domov ob isti uri kot doslej.
Število podpornega osebja v šolah (psihologi,
socialni delavci ipd.) vežemo na število otrok in ne več na število oddelkov.
Tudi OECD ugotavlja, da slovenske šole med vsemi zaposlujejo največ podpornega
osebja na učenca v vsem OECDju!
Manjše samostojne šole se spremenijo v
podružnične, če je manj kot 9 oddelkov. To določilo ne velja za šole, ki so
edine šole v lokalni skupnosti (občini). To pomeni, da šola v kraju ostane,
poceni pa se njeno delovanje.
Srednje
šolstvo
Učitelji bodo učili 1 uro več tedensko,
podobno kot vzgojitelji v vrtcih in učitelji v osnovnih šolah ter vzgojitelji v
dijaških domovih.
Poklicne šole: potrebno bo smiselno
združevanje (če je na primer 1 zidar v Postojni, 1 zidar v Kopru, 3 zidarji v
Mariboru bomo združevali v kraju, kjer imamo razpoložljivost v dijaškem domu) oziroma
bomo smiselno združevali več šol z različnimi programi v šolske centre. Programe bomo umestili, kjer
je povpraševanje največje. Upoštevali bomo, kje so v bližini možnosti zaposlitve
(industrija).
Prehrana
Ukine se splošna subvencija za prehrano učencev
in dijakov ter študentski boni v času počitnic*. Subvencija za prehrano ostane
za socialno ogrožene družine.
Normativ za čistilce/ke se poveča na 1.000
kv.m. (sedaj 900 kv.m.). Obremenitev čistilk se ne bo zvečala, saj so se pogoji
dela od leta 1991, ko je normativ nastal, bistveno spremenili - v pomoč čiščenju je danes na voljo bistveno več različnih čistilnih strojev,
pripomočkov in boljša čistila.
Dijaški
domovi
Dijaške domove bomo združevali ali
pridruževali srednjim šolam in tako
oblikovali »kampuse«, kjer bo pretočnost informacij večja, in hkrati
večje možnosti za učenje in kakovostno preživljanje prostega časa.
Združitev
javnih zavodov na področju šolstva
Na področju razvoja šolstva danes delujejo
Zavod RS za šolstvo, Andragoški center, Šola za ravnatelje, Center za poklicno
izobraževanje in Pedagoški institut. Naloge se prekrivajo. Združili jih bomo v
Zavod ali Inštitut za razvoj izobraževanja, ki bo zaradi združitve strokovnjakov močnejši in učinkovitejši. Center
RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja je utemeljeno samostojen, saj bo tudi
zaposlenim v novem zavodu
omogočal mobilnost- če bi bil pridružen
novemu zavodu, svojim
zaposlenim te pravice ne bi mogel več
podeljevati, saj to ne dopuščajo evropska pravila. Ravno tako se zdi
utemeljeno ohraniti Državni izpitni
center samostojnega, saj je smiselna
distanca med pripravljavcem tajnih nalog mature in drugimi zavodi. Tudi Center šolskih in
obšolskih dejavnosti ima povsem drugo vlogo- je
neke vrste šolska dejavnost, podobno Šolski in Športni muzej ter Zavod Planica.
Odpuščanje
Posledica zgornjih ukrepov je, da bo programe
mogoče izpeljati z manj zaposlenimi. Ocenjujemo, da gre za 1450 ljudi. Trudimo
se, da bi presežke rešili z minimalnim odpuščanjem z naslednjimi ukrepi:
- Upokojitev
ali prehod v gospodarstvo za tiste, ki izpolnjujejo polne pogoje za
upokojitev. Teh je 700.
- Zmanjšanje
števila nadur, povečanih obsegov dela, nadobremenitev. Tu vidimo ohranitev
okrog 100 delovnih mest.
- Možnost
podobremenitev, torej krajšega dela, možnost, da učitelj**dela skrajšan
delovni čas in je več časa doma z družino. Tu vidimo ohranitev okrog 150 delovnih
mest.
- 300
zaposlitev na programih Evropskega socialnega sklada, od teh je 130 že
odobrenih ESS programov.
- Ostane jih 200,
za katere sem prepričan, da se v dogovoru s sindikati in ravnatelji najde
rešitev. Itak se generacije večajo in bo v naslednjih letih kljub strožjim
normativom potrebno dodatno
zaposlovanje.
Kultura
Javne agencije za knjigo in Slovenskega
filmskega centra ne ukinjamo, zmanjšujemo pa financiranje za njihovo
administracijo in sicer do nivoja, kolikor bi ta aktivnost stala, če bi jo
opravljali v okviru ministrstva. Drugo morata organizaciji najti izven
proračuna.drugje. Spremembe financiranja javnih agencij na področju kulture:
financiranje poslovanja na višino stroškov dela največ treh zaposlenih, v
primeru, da za svoje delovanje ne pridobijo zadosti lastnih izvenproračunskih
sredstev.
Prispevki za samozaposlene na področju kulture
bodo odvisni od premoženjskega stanja.
Visoko
šolstvo in znanost
V letu 2012 bo sredstev za študijsko
dejavnost manj za 6 mio EUR za znanost pa za 9 mio EUR, v letu 2013 prav tako. Zato
bo potrebna določitev temeljnega stebra financiranja visokošolskih zavodov,
upoštevaje razpoložljiva letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ter
poenotenjem tega, kaj visokošolski zavodi uvrščajo med neposredno pedagoško
obveznost. Nekateri raziskovalni projekti se bodo podaljšali in s tem dlje časa
a manj intenzivno bremenili proračun. Znižuje se subvencija za bivanje
študentov pri zasebnikih*. Ukinja se študentska prehrana med počitnicami*.
Ker bo nižanje plač bolj prizadelo tiste z višjimi, se bo nadaljeval trend, da bodo plače v znanosti relativno zaostajale za tistimi v šolstvu, čeprav bodo, zaradi boljše izobrazbene strukture, seveda ostale nominalno višje.
Ker bo nižanje plač bolj prizadelo tiste z višjimi, se bo nadaljeval trend, da bodo plače v znanosti relativno zaostajale za tistimi v šolstvu, čeprav bodo, zaradi boljše izobrazbene strukture, seveda ostale nominalno višje.
Horizontala
Sicer šport, kulturo, visoko in šolstvo
zelo prizadenejo horizontalni ukrepi čez cel javni sektor: zmanjšanje plač za
15%, zmanjšanje transferjev javnim zavodom za 5% in javnim agencijam za 25%. Zadnje
ni pošteno do raziskovalnih javnih zavodov, ki se financirajo skozi ARRS. Zmanjšanje
materialnih stroškov za 30% in investicij (z izjemo tistih iz EU sredstev) za
25%. Pika na i je zmanjšanje letošnjega financiranja za delež presežkov
prihodkov nad odhodki, ki so bili v javnih zavodih realizirani v preteklih
letih. Če je bilo to varčevanje za slabe čase, potem je treba ugotoviti, da so
slabi časi prišli. Če je bilo to varčevanje za investicije, kaznujemo tiste, ki
so varčevali.
V javnem sektorju se zdi, da se je varčevanju vedno mogoče izogniti z vdorom v državno blagajno. Da pač ne bi varčevali. Da bi denar natisnili ali si ga sposodili. V zasebnem ne pridejo naročila, niso plačana, ni za plače in teh izgovorov ni. Zato je v zasebnem sektorju že izginilo 60000 delovnih mest in nič koliko podjetij. S temi ukrepi bo del bremena krize začel nositi tudi javni sektor.
* s ŠOS smo danes dosegli dogovor za drugačen način varčevanja in če ga bo sprejela vlada, te pravice ne bodo prizadete.
** 6.4. popravljeno v moško obliko. Prizadetim se avtor opravičuje,
V javnem sektorju se zdi, da se je varčevanju vedno mogoče izogniti z vdorom v državno blagajno. Da pač ne bi varčevali. Da bi denar natisnili ali si ga sposodili. V zasebnem ne pridejo naročila, niso plačana, ni za plače in teh izgovorov ni. Zato je v zasebnem sektorju že izginilo 60000 delovnih mest in nič koliko podjetij. S temi ukrepi bo del bremena krize začel nositi tudi javni sektor.
* s ŠOS smo danes dosegli dogovor za drugačen način varčevanja in če ga bo sprejela vlada, te pravice ne bodo prizadete.
** 6.4. popravljeno v moško obliko. Prizadetim se avtor opravičuje,