19. julij 2010

Tri šoferske

Nekaj novejših avtocestnih odsekov ima na klancih še posebej neumno narisane pasove. Od Kopra proti ankaranskim tunelom npr. se najprej na desni pojavi počasni pas, pred predorom pa se ukine prehitevalni pas. Ker se le redki umaknejo na počasni pas in ker se dosti prehiteva, je posledica te ureditve ta, da se ti pred predorom vsi znajdejo na levem pasu. Desni, ki je začel kot počasni pas, pa je precej prazen.

Manj slaba rešitev je tista, ki je na slovenskih avtocestah normalna. Da se na klancih pojavi in na vrhu izgine počasni pas. Da stvar ne deluje idealno se vsakič znova prepričamo na vrhniškem ali postojnskem klancu.
 
Najboljša se mi zdi rešitev, ki jo videvam v Avstriji, namreč, da se pod klancem doda še en prehitevalni pas in se ga na vrhu zaključi. Hitrejše vozilo namreč dosti lažje spreminja pas od počasnejšega. Po tej rešitvi počasna vozila ostanejo na desni. To ni odvisno od njihove dobre volje, ampak so tam po defaultu.

40?

DARS kar naprej nekaj popravlja. In na zoženjih postavi omejitev na 60. Včeraj mimo Vrhnike nihče ni vozil manj kot 90. In se ni zdelo nevarno. Na vseh izvozih iz avtoceste je omejitev 40. Na večini se da brez nevaranosti peljati vsaj 80. In vsi tudi peljejo 80. Le na nekaterih ne. Kaj mi torej pove omejitev 40? Nič! Tudi skozi opuščene cestninske postaje in še 500 m po njih nihče ne vozi 40, razen če kaže, da policija kasira.

Semafor

Na križišču Peruzzijeve ter Ceste ob dolenjski železnici so pred kakim letom postavili semafor. Gre za križišče med že itak ne zelo prometno Peruzzijevo, na kateri je semafor z Dolenjko 30m višje, pravokotno nanjo pa je na eni strani slepa ulica, da drugi pa asfaltiran kolovoz, na katerem se niti dve vozili ne moreta udobno srečati. In ta semafor veselo ustavlja promet tudi ob 5:30 zjutraj.

Pakt

Med državo in državljani obstaja nenapisan pakt. Država naj postavlja razmeroma razumna pravila in državljani se jih bomo držali. Če je nerazumnih pravil preveč, začne sistem razpadati. Ljudje množično kršijo nesmiselne omejitve hitrosti, rdeče luči in smisel voznih pasov. Ko se tega enkrat navadimo, tudi smiselnih omejitev ne jemljemo več prav resno.In edina ideja, ki pride uradnikom na pamet je, da se povišajo kazni.