Zasesebrigajstvo
Josefi fritzli so mogoči tudi zato, ker je spoštovanje zasebnosti prešlo vsako mero. Vsak naj bi se brigal samo še zase. Ne delaj drugemu, kar nočeš, da bi kdo storil tebi. Bodi tiho. Zase se brigaj. Poglej vstran.
Nihče več ne opozori someščana, ki meče čike po tleh. Nič ne rečemo lastniku psa, ki lula v liftu ali kaka po zelenici. Ne zahtevamo od soseda, da pokosi travo in uredi nered na dvorišču. Ne opozorimo staršev nevzgojenih otrok. Ne pozovemo mladeniča, da naj odstopi sedež na avtobusu upokojenki. Ne opozorimo učitelja na sinovega sošolca, ki doma očitno nima pravih razmer za učenje. Se ne vtikamo v soseda, ki se pijan znaša nad otroki in ženo. Ne ignoriramo blogarjev, ki žalijo ljudi in širijo sovraštvo. Smo diplomatsko tiho, ko Kitajci tlačijo Tibet.
Ljudje smo družabna bitja tudi zato, da se spodbujamo k boljšemu, da popazimo drug na drugega, da vsaj prevelikih neumnosti ne počnemo. Ko naj bi vse vsak brigal samo še zase, ko je dovoljeno vse, ko osebna svoboda postane najvišja vrednota, se kolektivni duh dobrega, ki je v človeštvu, umika demonom v posameznikih.
Piše 
14 x komentirano:
ooo, marsikomu sem že rekel, naj pospravi pasji drekec, pa je potem ta MENE naredil za idiota, češ, kaj se vtikaš!
Zadnjič sem nadrl nekega tipa, ki je parkiral na p. prostoru za invalide. Pa me je nadrl ča sem policaj!
Potem pa človek počasi obupa... ker se bojim, da se mi bo enkrat srgalo, pa bom takemu kretenu kakšni dve naložil.
good point!
Se strinjam. "Ne ignoriramo blogarjev, ki žalijo ljudi in širijo sovraštvo." ;)
Omenjeno stanje je že večkrat opisano, me pa zanima zakaj mislite, da je tako in zakaj menite, da je bri blogih drugače?
Ja, saj je logično, ker si potem še kaj kriv! Če preveč veš in vidiš, te oblast ne zaščiti, ampak te še obtožijo, da si kooperant al kaj takega. LJudje nočejo problemov v življenju, imajo jih dovolj. Če bi vsi, ki so vedeli, šli na policijo, predstavljajte, kakšne probleme bi lahko imeli, če vse skupaj ne bi bilo res. Kdo bi jih zaščitil pred tem psihopatom, ki bi se gotovo maščeval???
Meni se pa ne zdi, da je to problem spostovanja privatnosti ampak prej tega, da ljudje premalo opazujejo, premalo razmisljajo. V Fritzlovem primeru bi morala biti bolj aktivna ze mama Fritzl, ki se je tipu podrejala. Sosedje, pa, ki so vedeli, da je hcero posilil (se preden jo je zaprl v klet), bi pa to morali vsaj anonimno prijaviti.
Po drugi strani pa je res, da je "obvescanje" in opominjanje postalo nevarno.
Pri nas te samo naderejo nazaj, tu v Londonu te pa lahko se kdo z nozem zakolje, ustreli ali kaj podobnega. Tocaj, ki je nekoga opomnil, da po novem zakonu ne sme kaditi v baru, je omenjeni kadilec mrtvo hladno ustrelil. Mladina, ki je na avtobusu razgrajala in mlatila enega od svojih, je mrtvo hladno zabodla potnika, ki se je vmesal in hotel fantu pomagati... In takih primerov je se veliko, skoraj vsak dan lahko kaj na to temo preberete v casopisih.
Ja, take mamo... pa da ne boste mislili, da ne bo prislo tudi k nam. Tudi to bomo se uvozili.
Zuzzu (eDnevnik)
S tem pa se ne morem strinjati: v Avstriji ti pridejo pokositi travo okoli hiše kar policaji - na tvoje stroške.
Avstrijski policaji ti tudi pripeljejo hčer nazaj, in ti najbrž posodijo tudi verigo za lažje obvladovanje; čeprav si obsojen posiljevalec in tudi socialna ti kljub temu dovoli posvojitev treh!!! otrok, ki si jih našel na svojem pragu...
Zase se očitno ni brigala niti njegova žena...
In če bi bila osebna svoboda zares najvišje merilo - ali bi policaji prignali Fritzlovo hčer nazaj v njegov arest?
me veseli, da še kdo razmišlja podobno.
V današnjem komentarju sem povedala tudi to, da se iskreno zahvaljujem vsem vaškim opravljivkam, katerim gre priznanje, da se kaj podobnega kot v Avstriji ne bi moglo nikoli zgoditi.
Ja, je pa res. Jaz SE vtikam.
Hvala bogu, da taka sem in da mi NI VSEENO.
Nekoč sem v angelskem sporočilu našla: Tudi zato smo skupaj, da si pomagamo!
Ni težava v osebni svobodi kot najvišji vrednoti, ampak v nerazumevanju obsega le te. Vsi primeri, ki si jih naštel pravzaprav niso osebna svoboda, ampak vstop v osebno svobodo drugega. Metanje cigaret na tja je zunanji strošek družbe, saj čiščenje plačujemo vsi; pes, ki lula v liftu je strošek in neprijetnost stanovalcev in nespoštovanje njihove osebne svobode, pijani pretepač žene njej jemlje svobodo.
Vse te dogodke kot negativne zaznamo zgolj in samo zato, ker obstaja osebna svoboda tistih, ki je s tem kršena. Če je ne bi imeli ne bi imeli pravice, da nas to moti.
Tako bi jaz prej rekel, da nam je vse bolj vseeno za osebno svobodo. Vse bolj spoštujemo varnost. Varnost neizpostavljanja, varnost "varnosti, ki mi je pomembnejša kot svoboda", varnost appeasementa.
Mateja, ja, zelo dobro povedano. Angeli to znajo v enem stavku.
Tomaz, hvala, da ste opozorili na problem, SKRIVANJA brezbrizznosti za osebno svobodo.
Feniks, ne razumem vprassanja.
Chef, na prostoru za invalide? Kot Steve Jobs!
Narava je takšna, de se vse giblje v ciklih. In iz ene skrajnosti bežimo v drugo. Zdaj smo se do obisti nažrli individualizma in kapitalizma, pa počasi vidimo, kam nas to pelje. Ni nam všeč. Naslednji premik bo spet v smeri večje družbene angažiranosti. In ko se bomo na koncu brigali samo še za druge in nič zase si bomo zaželeli spet več individualizma... Težava je samo, da ne poznamo mehanizma, ki bi bil sposoben vzdrževati ravno pravo mero enega in drugega.
Spostovani g. Turk, cestitke za odlicen zapis. Sad but true. Zaradi tega (ali tudi zato), ker smo si tako odtujeni in ker vsak skrbi samo za lastno, khm, zadnjo plat, se dogajajo Josefi Fritzli, 11. septembri, delavske demonstracije, poloznice upokojencev, Joski Jorasi in podobno. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Objavite komentar