5. januar 2009

Tri četrtine televizije

Po dolgem času sem si privoščil novo televizijo. Večinoma jo uporabljam do treh četrtin. Zakaj? Ker mi debele ženske niso všeč. Po približnem računu namreč pretvorba slike iz formata 4:3 v 16:9 poredi za 40 kg. Punce hujšajo, še suhe skorjice ne upajo pojesti, potem pa jih Slovenec dobi po kablu v formatu 4:3 in jih na svojo novo plazmo ali LCD razmaže čez cel ekran. Če je že plačal veliko TV bo pa že gledal veliko sliko! Če je televizija 16:9 pomeni, da se v signal za 4:3 horizontalni smeri vse raztegne za 33%. Za 33% večji premer pasu pa pomeni 78% večji volumen. Mladenka s 50kg se spremeni v zavaljeno babnico s težo 88kg.

Jaz imam nastavljeno tako, da aparat vzdržuje geometrijo, kar pomeni, da npr. dnevnik TV gledam s črnimi robovi levo in desno, ki zasedejo 1/4 zaslona. Zato uporabljam TV do treh četrtin. Ampak moram pohvaliti TVS in Telemach. Slika TVS1 je odlična.

Po drugi strani imam 24 UR lahko čez cel ekran. Ne, ne oddajajo 16:9, oddajajo 4:3 s črnimi robovi zgoraj in spodaj. Napredek? Ker oddajajo analogno, za te črne robove porabijo 1/4 pasovne širine. Torej sem spet na 75%; sicer je slika velika, ampak slaba. Na obrazu gospe, ki veliko zadev pove dobesedno, se jasno vidi tudi pomanjkanje barvne globine. Ni pa debela.

Veliko tujih televizij tudi oddaja 16:9 in večinoma jih že kablaši opremijo s črnimi robovi za 4:3. Mislim, da edino Arte(?) pride skozi 16:9. Skratka, namesto vedno boljše slike pohabljeni TV signali. Pohabljeni za 25%. Da od debeluškah ne govorimo.

Morda je pa vse to del velikega načrta, da se (1) presedla na digitalno distribucijo tv programov ali (2) da se ljudi tudi v dnevni sobi odžene na internetski video. Minule praznike sem se s tem nekaj igral. Čakanje na to, da neka postaja začela oddajati neko oddajo je tako passe.