Povzetek točk za govor ministra na otvoritvi Parka 7.12.2007: Privatizacija NKBM dokazuje, da denarja za investicije v Sloveniji ne manjka. Med tem ko prisegajo na družbo znanja, se drenjajo za sigurne naložbe tipa NKBM. Strukturne spremembe slovenskega gospodarstva se bodo začele dogajati šele, ko bodo jeziku sledile tudi denarnice, ko bo med investitorji dovolj poguma, da bodo vlagali v razvojno usmerjena podjetja, ne pa samo v zidove tehnoloških parkov in fikuse inkubatorjev.
Če v Evropi ne bomo izpeljali Lizbonski reform, če se ne bomo modernizirali, postali bolj podjetni, se ne bomo naslonili na znanje in ustvarjalnost bomo čez 100 let tako revni, da se bo industrijska proizvodnja iz Kitajske vrnila nazaj v Evropo (to je bil vic, smejal se ni nihče).
Danes odpiramo tehnološki park Ljubljana tudi zato, ker to ni samo šala direktorja razvoja Phillipsa. Prihaja Azijsko stoletje. Končuje se monopol Zahoda na znanost in tehnologijo, število znanstvenih člankov, ki jih producirajo Azijci strmo raste.
Evropa, Slovenija se izzivov zaveda. Pritožujemo se sicer, da v SLovenji ne dosegamo Lizbonskega cilja za vlaganje v raziskave in razvoj (1%+2%=3% za R&R v BDP), zavedati pa se je treba da BDP raste, delež proračuna v BDP pada, sredstva za RR nominalno rastejo pa zato komaj dohajajo rast v smislu sredstva/BDP. Dober je trend vlaganja v R&R v zadnjih letih, v 2009 bomo ujeli povprečje EU15, uvedli smo davčno olajšavo za RR, poskušamo odpirati in vzpostavljati konkurenčne razmere v prostoru znanja (lastna hvala se sicer pod mizo vala ampak ...).
V Resoluciji o nacionalnih razvojnih programih smo identificirali 9 gospodarskih središč, tudi politehniko Ljubljana, združevanje gospodarskh in razvojnih potencialov, usmerjanje sredstev EU v razvoj raziskovalne infrastrukture … npr. ta tehnološki park.
Tehnološki park je način, da povezujemo znanje in podjetnost. Začetki družbe Tehnološki park Ljubljana segajo v leto 1995. Osrednje poslanstvo TPL je iskanje, vrednotenje in motiviranje inovativnega tehnološkega podjetniškega potenciala v regiji. S prilagojenimi shemami usmerjajo potencial v ustanovitev, delovanje in rast visokopotencialnih podjetij. Sedaj je na Brdu v Ljubljani, tudi s pomočjo Ministrstva za gospodarstvo in sredstev EU, nastalo podporno okolje z ustrezno infrastrukturo, nadgrajeno s storitvami za pospeševanje nastajanja novih in rasti obstoječih, na znanju temelječih podjetij.
Ministrstvo za gospodarstvo je skupaj s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v razdobju od 2005 do 2007 sofinanciralo izgradnjo prvega dela tehnološkega parka Brdo v višini nekaj več kot 8 milijonov evrov. Lokacija tehnološkega parka na Brdu je idealna, tako z vidika možnosti nadaljnje širitve parka kot z vidika nujno potrebnega povezovanja z Univerzo ter raziskovalnimi inštitucijami. Tudi njegova ustrezna prometna dostopnost je v času hitrega življenja in razvoja še kako pomembna (ta dva odstavka sem porabil od tega, kar so mi pripravili).
V EU, v Sloveniji pa še posebej zaostajamo pri povezovanju znanja in podjetnosti
pravzaprav moramo iskati nove kvalitete v povezovanju znanja, podjetnosti in poguma. V Parku se srečuje znanje in podjetnost ustvarjeno je okolje, ki bo pogumnim pomagalo znanje spreminjati v denar, ampak ta park ne sme ostati osamljen primer.
Prodaja NKBM je pokazala, da je denarja v Sloveniji veliko, da pa išče varne naložbe. Z zakonom o skladih tveganega kapitala oblikujemo del kapitalskega okolja, država celo ustanavlja sklad tveganega kapitala, ampak zares bi za Slovenijo lahko rekli, da je na pravi poti, če bi vsi, ki sicer prisegajo na znanje, tudi denar vlagali v projekte, kot je ta tehnološki park, v podjetja, ki delajo v takih parkih, da bi se investicije selile iz nizko- v visokotehnološka podjetja, v mlada, nova podjetja, ki bodo prinesla strukturne spremembe. Nujno je torej, da tudi kapital začne verjeti v družbo znanja, v potenciale v sektorju raziskav in razvoja, ko se bo torej znanju in podjetnosti pridružil tudi pogum.
Podjetjem in ljudem, ki bodo delali v Tehnološkem parku želim veliko sreče in poslovnih uspehov, Parku pa, da bi rasel in omogočil koncentracijo znanja in podjetnosti po zgledu drugih držav in mest.
PS. Sicer je bila pa muzika, scena, luč odlična - od Queenov v klasični do Rimsky Korsakova v rock izvedbi.
