12. november 2011

Prihodnost kakovosti

V četrtek sem bil panelist na konferenci Slovenskega združenja za kakovost in odličnost. Svojo razpravo sem zaključil z besedami:
Prihodnost ekonomije je v ekonomiji smisla. Prihodnost kakovosti je v kakovosti smisla. Kakovosti smisla se reče vrednote.

Z nekaj samoironije bi temu rekel deepakizem. No ja, blizu.

Sicer sem pa naredil nekaj reklame za to, kaj smo, tudi zaradi dobrega sodelovanja s člani SZKO, zapisali v program 10+100 SDS:

Rešitev 20: Izboljšanje upravljanja podjetij, kjer je solastnik država in obvezno ocenjevanje.

Podjetja, kjer je solastnik država, ne dosegajo mednarodno primerljivih rezultatov in kazalnikov poslovanja. Nekatera stalno potrebujejo dokapitalizacijo, druga so na robu stečaja, tretja ne dosegajo dobičkov, ki bi jih lastniki pričakovali.

Glavni vzrok za to je zanemarjanje poslovnih interesov lastnika podjetja po dobrem poslovanju in dobičku in s tem pomanjkljiva skrb za odličnost vodenja, ki odseva tudi v slabem kadrovanju na vodilna mesta. Uprave in NS ne sestavljajo komplementarne skupine izkušenih posameznikov. Ker uprave ne dosegajo želenih rezultatov, se stalno menjajo, tako da ni kontinuiranega razvoja podjetij. Poudarek je na kdo in ne kako se upravljajo ta podjetja.

Redno se bo preverjala upravljavska praksa podjetij, kot to zahtevajo »Načela korporativnega upravljanja OECD«, po evropskem modelu odličnosti EFQM oz. po kriteriju za Priznanje RS za poslovno odličnost, ter tako ugotavljala prednostna področja izboljšav. Zahtevali bomo letni načrt izboljšave pristopov oz. vpeljavo sodobnih metod upravljanja (kot so sistem uravnoteženih kazalnikov, principi vitkosti/6-sigma, upravljanje življenjskega cikla podjetja, itd...). Država bo to zagovarjala preko svojih predstavnikov v nadzornih svetih ter s spremembo zakona o priznanju za poslovno odličnost. Država bo tudi v bankah in drugih finančnih ustanovah, kjer je solastnik, uvedla upoštevanje ocene podjetij po evropskem modelu odličnosti EFQM za dolgoročno sposobnost vračanja posojil in s tem dostopnost do kapitala.

10. november 2011

Največji razvojni izziv: delo za delovna mesta

V jedru krize Zahoda je pomanjkanje dela in delovnih mest, ki bi prinašali dohodke in gospodarsko rast. To se nam ne dogaja prvič, se pa dogaja zelo intenzivno. V predavanju na srečanju SDS z gospodarstvom naštevam dve slabi in tri dobre rešitve. 
Več predavanj Žiga Turka.

6. november 2011

Naivnost je nova poštenost

Simptom moralnega relativizma je tudi ta, da je iz slovarja izginila "poštenost". Izginila je kot koncept in izginila je kot beseda.

Vir.
Odkar sta brata pod- in nad-poštenjak zavladala v Mladininem Rolanju po sceni, je postalo neprimerno koga označiti kot poštenjaka. Izpostavili bi ga posmehu kritičnih intelektualcev in brskanju po tem, ali je vendarle kje v njegovi preteklosti evro ali dva težka senca; morda je prevozil rdečo luč, gleda file iz Pirate Bay ali pa mu na črno kosijo travo. Tako je izginila beseda.

Poštenost izginja kot koncept, ker besede dobivajo pomen, ki ga nimajo. Namesto, da si pošten, je postalo nekaj dobrega, če si naiven. Naivnost je postala sinonim za poštenost. Slovar tujk naivnost definira tako:
prostosrčen, prostodušen; naraven, neprisiljen (ne ozirajoče se na družbene konvencije); naravno preprost (pejoratvno: omejen); nedolžen; pretirano zaupljiv; otročji; neuk, neizkušen.
Tanka je torej meja med naivnostjo in nesposobnostjo, ampak v diskusijah o naivnosti politikov sem besedo razumel predvsem smislu pretirane zaupljivosti in lahkovernosti. Naivni naj bi bili ljudje, ki druge ocenjujejo, da so boljši, kot so v resnici.

Kaj je v tem dobrega? Ko razmišljamo o drugih, jih najprej primerjamo s sabo. Mi smo merilo. Pričakujemo, da so ljudje taki , kot smo mi, plus minus neka razlika. Pripovedujemo toliko ostre šale, da nas ne bi prizadele, če bi jih drug povedal na naš račun. Pričakujemo, da bo reakcija nekako taka, kot bi bila naša plus minus neka razlika. Podlaga za tovrstno naivnost, za dobro mnenje o drugih, je (1.) dobro mnenje o sebi in (2.) nesposobnost realne ocene drugih.

Prvo je lahko pozitivno, če je utemeljeno. Drugo je slabo, še posebej za osebo, ki naj bi kadrovala in vodila druge. Seveda je vsaj tako slaba tudi nesposobnost realnega ocenjevanja ljudi v drugo smer - da izhajaš iz tega, da so vsi barabe, da imaš o vseh tudi nerealno - ampak slabše mnenje. Tovrstna naivnost seveda ni popularna, ker imamo vsi radi ljudi, ki za nas mislijo, da smo boljši, kot smo v resnici.

Naivnost je torej mešanica dobrega in slabega in taka mešanica je danes potrebna, da kako dobro lastnost le spravimo skozi pokvarjeno lečo moralnih relativistov. Da je lahko pozitivno tudi to, da si "car". Car je tudi mešanica dobrega in slabega: poslovna sposobnost, pa goljufanje ljudi vse okrog.

Jaz sem tudi malo naiven. In mislim, da je to moja slabost.

1. november 2011

Vsi sveti 2011

Podčrtal v uspešnici "Civilization: The West and the Rest (Niall Ferguson)":
I wrote this book because I had formed the strong impression that the people currently living were paying insufficient attention to the dead.
The dead outnumber the living (...) fourteen to one, and we ignore the accumulated experience of such a huge majority of mankind at our peril. 
... his mother had implored him to take at least one history course. The brilliant young economist replied cockily that he was more interested in the future than in the past. It is a preference he now knows to be illusory.
Danes je en tak dan, da se lahko od mrtvih kaj naučimo.

iTunes Junction

Če vam gre na živce, da vam iTunes zasujejo trdi disk prenosnika z vso mogočo šaro (največ zasedejo backupi od iPhona in iPada), ob tem pa se nabira pajčevina na zunanjem trdem disku, se gotovo sprašujete, kako bi iTunesu povedali, kam naj piše vse te gigabyte.

Se ne da!


Da se pa na Windows narediti povezavo (zagovorniki arbitražnega sporazuma bi rekli "stik") med mapo X in mapo Y. Software misli, da piše v mapo X, v resnici pa piše v mapo Y. iTunes misli, da piše v mapo nekam na C:, v resnici pa bo ta mapa samo povezava do mape, ki je fizično na F:. Koncept je že od vsega začetka znan na UNIXu.

Zadevi se streže z ukazom mklink:


Npr.

cd c:\Users\zigaturk\Music
mklink /J iTunes F:\iTunes

in

cd c:\Users\zigaturk\AppData\Roaming\Apple Computer\MobileSync
mklink /J Backup F:\iBackup

Uporaba na lastno odgovornost!