četrtek, 29. oktober 2009

Centri odličnosti: Znanost premagala tehnologijo

Slovenske raziskovalce že nekaj časa vznemirjajo rezultati razpisa Ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo za razvoj centrov odličnosti (CO). V eni od prejšnjih prilog Znanost smo lahko prebrali, da tisti, ki na razpisu niso uspeli, z izbiro niso zadovoljni. Tisti pa, ki so dobili kar tri centre odličnosti v skupni vrednosti skoraj 30 mio EUR, sodelujejo v čisto vseh ostalih petih in oblikujejo politiko stranke Zares na področju znanosti, pa razpis hvalijo. Podpisani je član Strokovnega sveta SDS, pri prijavah za razpis ni sodeloval, kot raziskovalca in univerzitetnega učitelja pa ga MVZT financira, zato tudi ne piše popolnoma neobremenjeno.

Sveža strukturna sredstva za strukturne premike

Centri odličnosti se bodo financirali iz strukturnih sredstev EU, s katerimi naj bi zmanjševali razvojni zaostanek manj razvitih članic in regij. Osnovni namen naj bi bil, da »zagotovijo finančno pomoč pri razrešitvi strukturnih in socialnih problemov«. Da več strukturnih sredstev nameni centrom odličnosti, se je odločila že prejšnja vlada. Vlaganje v znanost in tehnologijo lahko namreč pomaga pri prestrukturiranju gospodarstva, modernizaciji prostora znanja, vzpostavitvi regijskih intelektualnih središč ipd. Centri odličnosti bi bili lahko za to odločilen ukrep, saj predstavljajo svež in nek način nepričakovan denar za raziskave in razvoj.

Skoraj ves slovenski proračunski denar za visoko šolstvo ter raziskave in razvoj je bolj ali manj v naprej razdeljen za delovanje obstoječih javnih zavodov in univerz, plače raziskovalcev in učiteljev, opremo, knjižnice, mlade raziskovalce, programske skupine, projekte in podobno. Ta sistem, seveda v okviru slovenskih zmožnosti, dobro poskrbi za osnovne raziskave. Dr. Vito Turk daje za zgled Finsko, pozabi pa omeniti, da je tam razmerje sredstev med znanostjo in tehniko ravno obratno kot pri nas.

V okoliščinah, kjer ima torej politika znanosti in tehnologije precej zvezane roke, saj je skoraj ves denar že v naprej razdeljen, je 85 milijonov evrov lepa številka. S 85 mio EUR lahko kupite 2-3 kampuse za univerzitetna središča, kakih 1100 človek-let raziskovanja ali pa kakšno drugo kombinacijo med raziskovanjem in infrastrukturo. To je tisti kritični denar, ki, če je pravilno usmerjen, res lahko sproži pomembne strukturne premike v slovenskem gospodarstvu in raziskovanju. Strukturnim premikom so strukturna sredstva namreč namenjena.

Razpis tega cilja ne bo dosegel

Da bi ugotovila, kje so te ključne točke, skozi katere lahko sprožimo razvojne premike, je vlada januarja 2008 ustanovila Svet za konkurenčnost, v katerem je sodelovalo preko 150 raziskovalcev, razvojnikov in podjetnikov. Zaključno poročilo, objavljeno novembra 2008, je dober napotek tudi za centre odličnosti. Med priporočili so bila tudi naslednja.

»Večji del domačih sredstev za R&R je treba vlagati ciljno.« Komentar: Razpis za Centre odličnosti je bil pri ciljih zelo nedoločen in je omenjal zelo široka področja iz vendarle že malo zastarele Strategije Razvoja Slovenije. Nič ne kaže, da bi cilji imeli odločujočo vlogo pri razpisu.

»Tehnologije povezane s klimatskimi spremembami ter informacijske tehnologije so rdeča nit, ki se vleče skozi vsebinske predloge vseh sedmih razvojnih skupin« Komentar: med izbranimi CO ni nobenega s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kljub pomembni slovenski industriji na tem področju. Zares povezan s podnebnimi spremembami je samo eden.

»Večja sredstva nameniti za (a) za kolaborativne projekte med gospodarstvom in inštitucijami znanja, (b) tehnološke projekte, (c) za nagrajevanje izjemne znanstvene kvalitete in (d) za koncentracijo sredstev na prebojnih področjih.« Niti en izbrani nosilec projekta ne prihaja iz gospodarstva, nagrajevala se je predvsem kvaliteta v naravoslovju, v drugih vedah pa ne, koncentracije sredstev ni na razvojnih področjih ampak na dveh inštitutih.

»Skrb za kreativne industrije in sploh vse, kar dodaja nefunkcionalne vrednostne atribute izdelkom in storitvam, je bila doslej v Sloveniji zanemarjena in mora najti svoje mesto v organizacijski in podporni shemi države in zbornic.« Noben tak center seveda ni bil izbran. Glede na to, da tri četrtine izbranih CO vodijo kemiki in fiziki, je seveda tudi popolnoma iluzorno pričakovati, da bi na razpisu imela možnost veda, ki je nekje med tehniko, družboslovjem in humanistiko in z naravoslovjem nima prav nobene zveze.

Veliko naravoslovja, malo tehnike

Bode v oči, da je med izbranimi projekti veliko naravoslovja, pa malo tehnike in skoraj nič družboslovja in humanistike. Ali so v Sloveniji res samo nekateri naravoslovci in tehniki na meji naravoslovja odlični? Ali pa merila odličnosti postavljamo tako, da favorizira dosežke kemikov in fizikov. Ob vsej pestrosti področij znanosti je 5 koordinatorjev CO kemikov ali biokemikov, po eden pa je pa fizik, strojnik in ekonomist. Vsi so odlični na svojih področjih. Vrhunski. Nekateri imajo tudi zelo dobro sodelovanje s slovenskimi podjetji. Sprašujem pa se, ali na drugih področjih res ni nič vrhunskega. Na področjih, ki imajo tudi bistveno večje gospodarsko zaledje in potencial.

Prav je, da je pogoj za centre odličnosti odličnost. Vendar se te ne more meriti samo z naravoslovnimi vatli. Tudi nikjer ne piše, da gre za centre znanstvene odličnosti, kjer bi najboljše zaprli v še višje slonokoščene stolpe.

Odgovornost za rezultat je najlažje preložiti na recenzente in točke. Verjamem, da so slednje pravilno seštete in da so bili recenzenti pošteni do sebe in do projektov, ki so jih ocenjevali. Ampak točkuje se po recenzentskem listu in kriterijih, ki jih je nekdo določil. Točkujejo recenzenti, ki jih je nekdo izbral in nekdo razporedil za ocenjevanje tega ali onega projekta. Dobro je znano, da si recenzent za teme, ki jih dobro pozna, upa dati tudi zelo visoke ali zelo nizke ocene. Za vsebine, ki mu niso tako blizu, bo delil povprečne ocene okrog sredine. Za uspeh na takem razpisu srednje ocene niso dovolj. Kdor je naredil to izbiro je izbral tudi smer prestrukturiranja slovenskega prostora znanja. Prestrukturiranja, ki to ni.

Iz skladov za regionalni razvoj v Ljubljano

Izpeljani razpis ne bo dosegel ciljev, ki bi si jih želeli, ampak bo, nasprotno, s 85 mio EUR, okrepil vzorec znanosti, ki se v Sloveniji ni spremenil še od časov, ko so v Jugoslaviji sanjali, da bi naredili atomsko bombo. Absurdno za razpis, ki se financira iz evropskih skladov za regionalni razvoj je, da je osem od osmih izbranih centrov odličnosti iz Ljubljane.

Preveč tistih, ki imajo za seboj pomemben gospodarski interes, kjer je bila gonilna sila konzorcija gospodarska družba, kjer se je obetala gospodarska korist, kjer se je obetal razvoj novega regionalnega centra znanja ali kjer so bili cilji strateško razvojno pomembni, na razpisu ni uspelo.

Tistim, ki so, pa iskreno čestitam in želim, da bi uspeh razumeli kot možnost za spremembe, ne pa za ohranjanje starih vzorcev.

(Za Delo napisal 13.10., objavljeno 29.10.2009).

ponedeljek, 26. oktober 2009

Tviterminologija

  • tviterač/tviteračica - Vošči dobro jutro, lahko noč; natančno poroča o svoji prehrani, prihodih in odhodih na delo in vsem drugem. Zaradi nje/njega si "prijatelji" iščejo napredne twitter kliente s filtriranjem, grupami ipd.
  • tvitalo - Podobno kot tviterač, poroča pa tudi o svoji prebavi
  • tvitalka - Prepisuje iz knjig modrosti in občinstvu soli pamet.
  • -/tvipetulja - Tviteračica, ki pove še vse o zasebnem življenju. Ne samo o svojem.
  • tviteraš - Med prvimi je bil na ircu, forumih, blogih, fejsbuku, zdaj je na tviterju, jutri bo vejvaš.
  • tviterašica - Podobna tviterašu, je pa moteče, če si ne brije brkov.
  • tviterat/tviteratka - Vsak tvit ima literarno vrednost. Med njimi je mnogo tviterizmov. Vzvišena nad rajo, ki sicer uporablja tviter.
  • tviterist/tviteristka - Saj se zelo trudita, ampak tviteratura pa to ni.
  • tvitar/tvitarka -Ej, pa saj je samo 140 znakov. Kaj se zdaj cela znanost iz tega dela?
  • tviterator - Sem in tja ustreli kratek, odločen, brezkompromisen tvit in izgine. But he will be back.
  • tviteratorka - Podobno kot tviterator. Ne pozabi omenjati, da je seksi.
  • tvitnik/tvitnica - Čisto po slovensko ne bi rada izstopala, zato ne spadata v nobeno od zgornjih skupin s karakterjem.
Sem kaj pozabil? In kam spadaš ti, cenjeni bralec?

sobota, 24. oktober 2009

Solidarnost in pravičnost

Država namerava z načrtovano uvedbo davka na nepremičnine obdavčiti nadstandard, zato ni potreben nek temeljni strah slovenske javnosti pred nepravično obdavčitvijo stanovanj, je danes dejal predsednik vlade Borut Pahor (vir).

Z drugimi besedami, nadstandard je nepravičen. Ni pravično, da ima nekdo več, nekdo manj. Edino pravično je, da imamo vsi enako. Z davki bomo k temu težili. Ker je to pravično. Pa magari, da nima nihče nič.

Višji davki za premožnejše so stvar solidarnosti in ne nujno stvar pravičnosti. Socialdemokrat in komunist se razlikujeta po tem, da prvi med enim in drugim razlikuje, drugi pa ne.

petek, 02. oktober 2009

Ugriznil v jabolko in odprl okno

Od junija sem se trudil z Mac OSX. Res trudil. Ne vem, če sem prej v celem življenju tolikokrat inštaliral Office ali operacijski sistem. Ne gre več. Ni časa. Je treba delat. Roki pritiskajo. Ne morem odkrivati, kaj dela in kaj ne, kako zaobiti kako veliko blatno lužo. Pred nekaj tedni sem na MacBook postavil Windows 7. Uradno, končno verzijo za razvijalce.



Zakaj pravzaprav?
  • Ker nisem našel zadovoljive rešitve za pisarniški paket. OpenOffice in NeoOffice sta čisto OK. Ampak inferiorna produkta. iWorks ima še večje težave s kompatibilnostjo z Microsoft Office, da o slabi podpori za slovenski jezik ne govorim. MS Office 2008 za Mac je sicer izvrsten paket, a (1.) nima slovenskega preverjanja črkovanja in (2.) PowerPoint pa je na meji uporabnosti, ker je tako počasen. Office je bil kaplja čez rob, vse ostalo bi še kako potrpel.
  • Ker nobeno okolje za virtualizacijo res ne nadomesti originalnih Oken in okenskih programov ne zlije z OS X. Še najboljši je VMWare, kjer pa mi ni uspelo narediti COPY slike v OS X Firefox in PASTE v XP Powerpoint. Nimam časa doktorirati, kako se to odpravi. In v bistvu niti ne vem, zakaj bi.
  • OS X se je zelo zelo slabo razumel z mojim tiskalnikom, scannerjem in telefonom. Na nobenem ni jabolka.
  • V treh mesecih se z nobenim programom za pospravljanje datotek po disku nisem udobno počutil. Finder je katastrofa, edino, kar je še slabše, je dialogno okno (Open, Save as ...) s katerim iz se programov izbere datoteko ali mapo. Nobena alternativa ne pride do kolen Total Commanderju, ki teče samo na Windows.
OS X oz. leopard me je navdušil, a moja referenčna točka so bili Windows XP iz leta 2001! In tista primerjava - Snow Leopard 2009 in XP 2001 je bila tesna. Visto sem bil izpustil. Windows 7 so velik korak naprej in v skoraj vsem boljši od OS X. Hitri in zelo odzivni. PowerPoint se zažene tako hitro kot Notepad v XP. Pogrešal bom pravzaprav samo dvoje:
  • Izgled. Ne vem, zakaj ne morejo narediti uradnega skina za Windows, kjer bodo okna taka kot na macu. Rob okna je tam pixel debela črna črta. OS X je steklo in kovina, Windows 7 pa izgledajo, kot da so iz poceni korejske plastike, tuperware! Ne dvomim pa, da se bo tudi za Win 7 pojavila množica brezplačnih alternativnih skinov. Za XP npr., me je prav navdušil XPize. Ko ga namestite, se vam izgleda vašega sistema tudi pred leopardi ni treba prav nič sramovati.
  • Expose. Pa ne zaradi funkcionalnosti. Windows 7 ima odlično premišljen način, kako preklapljati med okni, kako okna večati, manjšati, dosti bolj uporaben in hitrejši kot Dock+Expose. Pogrešal bom tisti dobri občutek, ko s štirimi prsti potegneš po računalniku, se okna razmaknejo in se pokaže namizje.
Apple noče, da nanj namestite Windows

Windows 7 poganjam na MacBook-u. Apple je napisal krmilnike za svoj hardware za Windows in odkrito povedano je to tudi vse s čemer imam na Windows 7 težave:
  • Krmilnik za trackpad, ne samo, da je nepopoln in ne razpoznava več kot dveh prstov, je tudi nevaren. Kar izmisli si, da je uporabnik po njem kliknil. Kadar nimam miške, delam v stalnem strahu, da bom kako datoteko po pomoti kam premaknil.
  • Osvetlitev zaslona je mogoče nastaviti samo med 50% in 100%, kar pomeni, da ni mogoče res šparati baterije ali pa delati v zelo slabo osvetljenem prostoru.
  • Osvetlitve tipkovnice se ne da izklopiti.
Ampak to se nekako da zdržati. Upam, da se bo prej ali slej nekdo naprogramiral boljše krmilnike. Najbolj pametno bi bilo, da bi to naredil kar Microsoft sam. Težko je kaj boljša reklama za Windows, kot da ga ljudje poganjajo na MacBook-u.

Windows 7 : Snow Leopard
  • Izgled. Za moj okus zmaga Mac. Ampak za Windows obstaja množica skinov, zadeve je mogoče personalizirati, Mac pa se drži uniformiranosti iz tiste reklame "1984", in pravila, da bi uporabnik samo kaj pogršal, če bi smel popravljati izgled oken.
  • Namizje. Windows 7 imajo iskalnik, ki je boljši kot Spotlight. Upravljanje z okni tudi boljše: porineš okno čez stranski rob, pa se razširi na pol zaslona. Dvoklikneš zgornji ali spodnji rob, pa se razširi na celo višino zaslona. Okno zatreseš, pa se vsa ostala zmanjšajo ... Taskbar je funkcionalnejši kot Dock, še posebej, kadar imate posla z več okni iste aplikacije.

    Primer, kako je Leopard šminka, Windows pa delovni konj: Mouseover na ikoni v OS X jo z animacijo poveča, ostale ikone pa razmakne. Cool! In to je to. Mouseover na Windows 7 prikaže slike oken, ki jih ta ikona simbolizira, da veste, za kaj gre in enega izberete ali ugasnete.

    Za preklapljanje med okni in programi na Windows potrebujete pol manj operacij z miško in ali prsti. Alt-Tab na Windows ima predogled oken (in ne samo seznama ikon). Da sploh ne govorim o idiotski rešitvi na OS X, da je meni nekje daleč stran od okna programa, na katerega se meni nanaša. Windows.
  • Pod pokrovom. Na Windows še vedno cel avgijev hlev DLLjev, nikoli natanko ne veš, od katerega programa je kaj. Na OS X je spodaj UNIX, koš za smeti se da npr. hitro sprazniti z "rm -R *", če ti gre "safe empty trash" na živce oz. ne moreš računalnika pustiti prižganega čez vikend, da to opravi ... Program se na OS X odstrani tako, da se zbriše dva, tri direktorije, na Windows je potrebno zagnati program za odstranitev. Tudi varnost pred virusi je zato na Macu večja. Mac.
  • Združljivost s starimi programi. Applova filozofija je, da ko naredijo nov sistem, naj se avtorji programov prilagodijo, ali pa stvar ne bo delala. Windows 7 se izjemno trudijo, da bi delovalo vse, pa če tudi iz prejšnjega tisočletja. In deluje. Edine težave so s krmilniki za naprave in vtičniki za Explorer, ki morajo biti 64 bitni, če imate 64 bitno verzijo sistema. Windows.
  • Sistemske funkcije. Windows zna narediti "undelete" datoteke, ki je v košu za smeti, zna pokazati vse stare verzije datoteke iz backupa, dosti več zadev se da nastavljati. Explorer ima več možnosti kot Finder, ne zna pa za vse datoteke narediti predogleda. NTFS zna en direktorij komprimirati ali šifrirati. Mac ima program Preview, bolje generira sličice za Finder. Na Windows teče Total Commander. Windows.
  • Office. Zna se. Windows.
  • Internet. Dobri programi delajo na obeh platformah enako dobro (Firefox, Digsby, TweetDeck). Neodločeno.
  • Fotografije, filmi. Picasa in VLC sta najboljša in tečeta na obeh. Neodločeno.
  • Glasba. MediaMonkey bistveno boljši od iTunes. Ne obstaja za Mac. Windows.
  • Montaža filmov. Verjamem Jonasu. Mac.
  • Podpora razni strojni opremi. Windows.
  • Podpora vertikalni programski opremi, torej specializiranim programom za arhitekta, strojnika, zobozdravnika, finančnika, prevajalca, managerja ... Windows. Mac morda izjema pri namiznem založništvu. Sistemsko podpira CMYK barvni model.
  • Shareware, freeware. Ponudba vsaj v razmerju 1:10 v korist Windows. Za Mac se praktično vse plača. Windows.
Sklep

Sklep naj si naredi vsak sam, pač glede na to, kaj mu je pomembno. Zame OS X nič bistvenega ne opravi bolje od Windows, nekaj pomembnih stvari pa dosti slabše. Škoda. Za gledati in nič pametnega početi je OS X prijetnejši. Občutek imaš, da se je nekdo potrudil, da si v lepem, estetskem, harmoničnem okolju, ki združuje softver in hardver. Ali pa vsaj drugačnem.

Drugi ugriz v jabolko bo moral torej počakati. Ko bom potreboval več prostora na disku, bom jabolko vrgel skozi okno.