ponedeljek, 23. februar 2009

"Izbrisani" na Agenciji za raziskovalno dejavnost

To se moram izkašljati. Ne bom pisal o tem, kako absurdno je, da je omejeno, koliko raziskovalnih ur na projektih in programih ima lahko raziskovalec. Kar ima za posledico, da imajo dobri in povprečni enako raziskovalnega denarja. Tudi ne o tem, da so te ure plačane približno enako za vrhunske in povprečne raziskovalce.



Zares absurdno je naslednje:

Raziskovalno (programsko) skupino sestavljajo raziskovalci in tehnični sodelavci. Za raziskovalca se šteje samo oseba, ki ima doktorat. Tehnični sodelavec je lahko praktično kdorkoli. Razen, zdaj pa pozor, če je v evidenci ARRS evidentiran kot raziskovalec. Ampak tudi če je evidentiran kot raziskovalec ne more imeti vlogo raziskovalca. Ker pa je evidentiran kot raziskovalec, ne more imeti vloge tehničnega sodelavca. Če nekdo nima doktorata, je pa evidentiran kot raziskovalec, je za programsko skupino tako rekoč "izbrisan" in ne obstaja.

Svetujejo, da bi za tako osebo zahtevali preknjižbo v status tehničnega sodelavca. Ampak tega se ne da, če ta oseba opravlja raziskovalne naloge na raziskovalnem projektu. Poleg tega ne vem, zakaj si ga ne preknjižijo sami in zakaj je treba v ta namen izpolniti obširen obrazec in pridobiti vse mogoče predpise in pečate.

Primer: Mag. Janez Bister je lahko raziskovalec na projektu, ne more pa biti ne tehnični ne raziskovalni sodelavec programske skupine. Inženirka Jasna Cepec pa je tehnična sodelavka programske skupine lahko.

torek, 03. februar 2009

Iskanje obnovljivih potreb

The Pop!Tech Blog:
... marketing will (again) become the #1 change agent in business, when it follows the new rules of “marketing with meaning,” marketing which consistently creates added social value – not as an afterthought but a sine qua non. While marketing has always been the art of turning friends into customers and customers into friends, it is now the art of finding, befriending, and “activating” the like-minded for a common cause, for the common good, for profit.

Ja, tudi in predvsem za profit. In v tem ni nič slabega. Hrana, energija in smisel so edine obnovljive potrebe ljudi. Vsega drugega, od čevljev do elektronskih igrač, imamo dovolj. In proizvodnja slednjega nas ne bo popeljala iz krize.

Zaslužena pohvala?

Janez Škrlec iz OZS za Večer:

Treba je spodbuditi k sodelovanju vse partnerje, ob konkretni podpori države. Le tako bi lahko nastali skupni aplikativni projekti in posledično izdelki in storitve z visoko dodano vrednostjo. Žal pa se je tega do sedaj zavedal le bivši minister za razvoj dr. Žiga Turk, ki je bil pripravljen tudi kaj konkretnega narediti. Vsa druga ministrstva so pomoč samo obljubljala, ki pa je v teh letih žal ni bilo.


No, konkreten rezultat je bil žal samo Svet za konkurenčnost, ki pa je vse bolj prepričljiva žrtev politike "not invented here".