Prispevek o Centru za razvoj eDržavne uprave je sprožil pravi mali kulturni boj - češ, če je država v partnerstvu z Microsoftom, potem podpira monopol itd. itd. Najprej nekaj dejstev v zvezi z mojimi odločitvami v zvezi z IT produkti:
- Na svojem osebnem računalniku poganjam Windows XP. Ne vidim, da bi lahko delal hitreje in učinkoviteje, če bi imel Linux ali pa da bi se manj ukvarjal z vzdrževanjem računalnika. Uporabnikov Maca v mojem okolju praktično ni.
- Na vseh strežnikih, ki sem jih sam upravljal, sem uporabljal FreeBSD. Na začetku Microsoft sploh ni imel primerne alternative, kasneje zato, ker sem iste performanse dobil is starih, odsluženih računalnikov, ker sem lahko vse upravljanje opravil skozi še tako počasno GPRS zvezo in s program Putty, ker je bila zadeva varnejša, preglednejša, z ukazno vrstico …
- Uporabljam Microsoft Office. Nekaj dni sem se poskušal z Open Office, pa so ukazi v orodjarnah in v menijih ravno dovolj drugače razporejeni, da mi je to jemalo čas. Ukvarjal sem se s programom, ne pa z besedilom, prosojnico. Tudi združljivost pri kompleksnih dokumentih ni popolna. Sodu je izbilo dno, da je bil Open Office Impress precej bolj okoren pri tistih par postopkih, ki sem jih veliko uporabljal.
- Sicer ne uporabljam ne Outlooka, ne Windows Explorerja, ne Internet Explorerja, ne Media Playerja ampak Gmail (prej Thunderbird), Total Commander, Firefox in Media Player Classic. Varnejše, boljše, hitrejše, predvsem pa manj prijaznostne navlake.
Skupnost ponudnikov in uporabnikov
Sam se se nekaj ukvarjal z odprtimi zadevami - odprtimi standardi, odprtim objavljanjem, odprto programsko opremo. Moj vtis je, da zadeve dobro delujejo takrat, ko je skupnost uporabnikov in ponudnikov ista. Kaj ima skupnega trgatev, sosedska pomoč pri košnji, standardi RFC, odprto objavljanje znanstvenih članov in odprtokodna programska oprema? In zakaj nisem v isti sapi naštel tudi gradnje avtocest z mladinskimi delovnimi brigadami?
Tisti, ki prispevajo in tisti, ki uporabljajo so v veliki meri isti ljudje. Danes jaz tebi, jutri ti meni. Ljudje so pripravljeni nekaj prispevati, ker vedo, da bodo ob neki drugi priliki nekaj dobili. V veliko primerih to lahko deluje tudi na dolgi rok, pogosto pa tudi ne. Komercialno zaledje v nekem trenutku lahko omogoči boljše pogoje za delo, organizacijo, vzdrževanje, podporo, stabilnost pravne osebe, ki jo kupec pričakuje; kupec, ki ne išče konja na šenk in ki zelo gleda na njegove zobe. Odprtost pa omogoča dosti bolj gladko izmenjavo med avtorji in uporabniki, saj odpadejo pravni ali finančni odnosi in njihov dodatni strošek.
Je pa še en razlog, ki v zadnjem času tudi komercialne ponudnike programske opreme spodbuja, da dajejo na voljo izdelek v odprti obliki. Odprtost omogoča, da se v bodoči razvoj produkta vpreže ustvarjalnost uporabnikov oz. ljudi izven razvojnih oddelkov avtorja. Vsi odprtokodni sistemi so taki, zato ob njih beležimo bliskovit razvoj. Dejstvo je, da se veliko novih idej rodi in preskusi v okolju odprte kode ali v okviru produktov, ki so dovolj razširljivi, da to inovativnost omogočajo. Znanstveniki si prav zato pogosto izbiramo/jo odprtokodna okolja. Tudi Firefox je lep primer za to. Stavim tudi, da se je označevanje datotek (file tagging) najprej pojavilo na Linuxu. BTW, to se mi zdi ena od boljših idej, ki so se v računalništvu pojavile v zadnjem času.
Sklepno
V zvezi z odprtokodnimi rešitvami je treba razmišljati brez ideološke navlake. Promocija takih rešitev ni cilj, ampak so take rešitve včasih sredstvo. Važno je, da sredstvo izpolnjuje zahteve, ne pa, kakšen je njegov temelj. Če gre za javne informacijske sisteme, je zelo na mestu zahteva, da deluje na različnih platformah. Zato npr. ni sprejemljivo, da določene rešitve javne uprave delujejo samo s klienti, ki poganjajo Windows.
Pri odločitvah na kakšni platformi bo delovala državna uprava nisem sodeloval. Prepričan sem, da je v njej tudi kar nekaj odprtokodnih sistemov in Microsoftovih konkurentov. Saj osebno trpim ob Lotus Notes in Novell omrežnih diskih. Verjamem pa, da zahtevnejši in pomembnejši kot so sistemi, bolj so odločitve konservativne.
Predstavljajte si samo, da se morate zares tečnemu šefu izbrati tiskalnik. Če boste izbrali firmo, ki ima praktično monopol, pa se bo kvaril, bo to pač smola. Ne boste krivi, saj ste pač izbrali, kar izberejo skoraj vsi. Če boste izbrali sicer boljši, cenejši in na vseh testih bolje ocenjeni ŽNJ, pa bo kaj narobe, boste krivi pa vi.
Država je en tak sistem, ki ima tečnega šefa. Ne osebo. Ima šefa v obliki okolja, ki popadljivo kaznuje napakice in ignorira uspehe. Tako okolje ni prijazno inovacijam in eksperimentom. Odprta koda ne more biti nobena izjema.
