25. september 2007

Uresničevanje Lizbonske strategije v Sloveniji

Poročilo s tem naslovom so pred kratkim obravnavala odbori v parlamentu, ta teden gre pa še na Ekonomsko socialni svet in na Svet za trajnostni razvoj. Spodaj so slajdi, ki smo jih pripravili, ne pa tudi pokazali. Preveč jih je. So pa izgovor za preskus še ene spletne tehnologije.

24. september 2007

Blog danes povod za razpravo v parlamentu

Tale zapis na mojem blogu je kot kaže sprožil poslansko vprašanje poslanca SD Matjaža Hana. S poslanskimi vprašanji se začne vsaka seja parlamenta. To zgleda tako, da poslanci pisno najavijo, kaj bodo vprašali, potem pa bolj ali manj isto vprašajo tudi ustno. G. Han je bil pri tem zelo korekten in zastavil naslednja relevantna vprašanja. Odgovore sem zaradi jasnosti napisal kar vmes:

1. Kako kot koordinator za izvajanje lizbonske strategije ocenjujejte njeno implementacijo v Sloveniji?

Pridružujem se oceni Bruslja, ki je v svoji oceni napredka Slovenije zapisal, da Slovenija "dobro napreduje". To je druga najboljša možna ocena, ki so jo dobile štiri države. Napredek dveh je bil ocenjen kot da "zelo dobro napredujejo". Neka druga študija uglednega inštituta je ocenila, da je pri hitrosti približevanja lizbonskim ciljem Slovenija četrta najhitrejša v Evropi, za Dansko, Švedsko in Veliko Britanijo.

2. Kaj ste kot minister in kot resor konkretno prispevali k uresničevanju lizbonske strategije?

Lizbonska strategija je širok nabor ciljev, ki ga ne uresničuje eno ministrstvo, tudi ga ne uresničuje samo vlada, ampak se lahko pri tem angažirajo tudi parlament, socialni partnerji, podjetja in podjetniki. Slovenski program reform za izvajanje LS temelji na Strategiji razvoja Slovenije, ki je začela nastajati v prejšnjem mandatu, ki jo je končala ta vlada in ki bi lahko predstavljala temelj za konsenz o bistvenih razvojnih vprašanjih.

Če bi temu bilo tako, če bi dosegli strinjanje vseh strank o potrebnosti sprememb, brez fig v žepih, če stranke, ne bi podpirale prav vsake ozke interesne skupine samo zato, ker nasprotuje načrtom vlade, bi lahko dosegli veliko več. Ravnanje, da tisto, kar je pametno, postaviš pred tisto, kar je za neko stranko ali strančico oportuno, je nujno, če z lovljenjem najbolj razvitih v Evropi mislimo resno.

V okviru LS ima služba vlade za razvoj dve nalogi: (1) spremljanje izvajanja LS v Sloveniji in (2) načrtovanje novega cikla LS v okviru EU in predvsem našega predsedovanja spomladi 2008. V zvezi s prvim SVR recenzira vse zakonske predloge in ocenjuje njihovo reformno oz. lizbonsko naravnanost. Tako je npr. za predlog novega zakona o delovnih razmerjih ugotovila, da izpolnjuje 80-90% ciljev, tudi kakšnega zelo važnega pa ne. Politična odločitev vlade je potem, da oceni, ali spoštuje dogovor med socialnimi partnerji, ali pa ima v parlamentu, med partnerji za razvoj in še kje dovolj podpore, da bi naredila še daljši korak naprej. V zvezi z drugim je v današnjem Delu moj članek.

3. Kako se prispevki kažejo v boljšem razvoju, v splošni prosperiteti v večji blaginji, ki dejansko pomeni, da bi si ljudje danes lahko privoščili več in ne manj, kar je jasno vsakomur, ki stopi v trgovino?

V vladi smo prepričani, da k dobri gospodarski rasti, poleg konjunkture v Evropi prispevajo tudi reformni ukrepi vlade in izvajanje lizbonske strategije. Imamo 6.5% gospodarsko rast in 3% rast zaposlenosti, padec števila potrebnih socialne pomoči za 30%.

Če bi bil politik, ki se bori za glasove volivcev, bi sočutno trdil tisto, kar radi slišijo, da namreč živijo vedno slabše. Ampak se ne bom pridružil utrjevanju mnenja, kako da Slovenci živimo v solzni dolini, v vedno večji revščini in pomanjkanju. Čas je za nekaj več samozavesti.

Po drugi strani ne bi rad nekomu, ki pa dejansko živi v pomanjkanju solil pameti s tem, da so se plače realno povečale za skoraj 5%. Kaj ga briga povprečje. Lizbonska strategija ima za cilj rast in delovna mesta in če dosegamo te cilje bo tudi vedno manj takih, ki živijo slabo.

Priznati pa si moramo, da ni država tista, ki posamezniku omogoča boljše življenja, ki bi mu z dekretom ali zakonom priskrbela ali ohranila delovno mesto, ampak je njena naloga, da ustvari takšno gospodarsko okolje, v katerem podjetniki investirajo, odpirajo nova delovna mesta, zaradi pomanjkanja delovne sile povečujejo plače ... In z zmanjšanjem davkov, poenostavitvijo mnogih birokratskih ovir in različnimi spodbudami je vlada naredila natanko to.

4. Kako in s kakšnimi ukrepi boste prilagodili ali celo spremenili taktike pri doseganju lizbonskih ciljev zaradi rasti življenjskih potrebščin?

Rast cen življenjskih potrebščin ima svoje korenine v gibanju na svetovnih trgih, v njej pa odmeva tudi prevzem evra in dušenje rasti cen pred njenim sprejemom. Naši ukrepi bodo šli tri smeri:
  • (1) v smeri nevtralizacije inflacijskih pričakovanj, ki jih zbuja včasih tudi panično, senzacionalistično in politikantsko obravnavanje tega vprašanja,
  • (2) v smeri preprečevanja, da bi se višje cene hrane prelile v višje plače in posledično zmanjšano konkurenčnost gospodarstva. Namreč, če je dražji sir zato delo nekega krojača ali učitelja ni vredno niti cent več in
  • (3) v smeri dosledne uporabe obstoječih mehanizmov socialnih pomoči, da pomagamo tistim, ki jih dražja hrana najbolj prizadene.
PS. Iz njegovega podvprašanja (v katerem se je razkrilo, da cilja na blog, ki da ga pišem zvečer) sem tudi razbral, da opozicija budno pazi, če slučajno ne blogam v službenem času. Si predstavljate, da bi minister v službenem času komuniciral z državljani, in to preko bloga?

23. september 2007

Lizbonska strategija 2.1

V torek 18.9. smo se v Bruslju pri Barrosu zbrali nacionalni koordinatorji za lizbonsko strategijo. Najprej sva nastopila Portugalec prof. Zorrinho in jaz kot predstavnika trenutne in naslednje predsedujoče države. Za oporne točke osrednjega dela svojega prispevka sem uporabil spodnje slajde. Kazal jih nisem, ni v navadi, da bi si v takem krogu kazali powerpointe.



PS. In imelo me je, da preskusim slideshare.

21. september 2007

Vladanje 2.0 vse bližje!

V nedeljo se mi je v blogosferi pridružil minister Rupel. Ker je imel že kar veliko prostora kot gostujoče pero v Delu, je njegova poteza še toliko bolj pomembno priznanje, da postaja internet relevanten medij. Upam, da smo na pragu snežene kepe, ki bo popolnoma spremenila način komuniciranja vlade z javnostjo in posledično tudi izboljšala razumevanje potez vlade v javnosti. Najprej je zadeve namreč treba razumeti, šele potem lahko debatiramo o prav in narobe. In mediji se praviloma ne potrudijo za razumevanje, ker jih prodaja diskusija o prav in narobe, ne pa mukotrpna razlaga včasih zahtevnih vsebin.

Kljub splošnemu prepričanju, da vlada nadzoruje medije, je internet verjetno edini medij, kjer vlada lahko plasira nepopačena dejstva in kjer lahko odgovori na vsako manipulacijo ali neresnico.

Elementi prehoda v vladanje 2.0 so:
  • Vsak minister bloga; piše kar misli. Če se v osnovi misli in dela dobro, potem odprtost na blogu ne more škodovati. Prej ali slej resnica pride na dan, zdrava pamet prevlada nad zdraharstvom.
  • Kompletni PR kanali ministrstev in vlade delujejo skozi blog/RSS tehnologijo. Nekaj agregatov na vladnem nivoju zbira najboljše iz teh kanalov, ministrskih blogov, drugih virov. Tak kanal lahko postane zelo relevantno notranjepolitično čtivo. Vse odprto za komentiranje, citiranje, agregiranje.
  • Vlada tudi za širjenje medijskih gradiv uporabi splet.
  • Vsebinsko postanemo bistveno bolj sproščeni. Obstoj novinarjev opravičuje tudi dejstvo, da sami od sebe ne povemo zadev, ki so sporne, ki malce smrdijo, poudarjamo svetle strani zgodb. Novinarji to izvrtajo, ampak po možnosti naredijo iz vsake malenkosti škandal. Vsaj nekateri. Če pa na blogu povem, da sem pred komisijo za preprečevanje korupcije zatajil T-Shirt, ki sem ga v sredo dobil od Frasa, pa bi rad videl junaka na oddaji Svet, ki bi iz tega naredil zgodbo!
  • Notranje delovanje vlade prevzame tehnologijo spleta 2.0, torej se tudi za "oglasne deske", "gradiva v obravnavi" in sploh vse kar deluje skozi muzejsko infrastrukturo iz prejšnjega stoletja ... uporabijo RSS kanali, komentarji se zbirajo po blogersko, gradiva se usklajujejo z wiki tehnologijo, državna uprava med seboj komunicira z instantnim sporočanjem.
  • V odvisnosti od vrste in zrelosti gradiva, se lahko ta proces tudi dogaja pred očmi javnosti in v dostopnosti civilne družbe, da je v delo vključena.
  • Celo vlado preselimo v MySpace, sadimo rožice in se nehamo ukvarjati s tuzemskimi problemi (ej, to mi je od nekoga znano, samo da tega ne dela v MySpace).
Sicer pa, glede na to, da ima Slovenija po podatkih EU drugo-tretjo najbolj razvito eUpravo v EU, se bo kaj od zgornjega morda celo zgodilo.

16. september 2007

A sva midva bloge skup pasla?

Striti je tule začel debato o tem, zakaj mene, pa še kakega politika, na blogu vikajo. Gre za zanimivo splošno vprašanje - kdaj na blogu vikati in kdaj tikati. Tule so moja pravila, odprta za diskusijo:
  • če bi osebo tikal v osebnem stiku, potem jo tikam tudi na blogu.
  • če oseba piše tak blog, da se pusti osebno tako dobro spoznati, kot ga/jo v realnem življenju poznajo samo prijatelji, ki ga/jo tikajo, potem jo zelo verjetno tikam.
  • v ostalih primerih vikam.
Ne vidim torej potrebe, da bi se na blogih kar povprek tikali, me pa tudi nič ne moti, če me tikajo popolni neznanci. Smo pač bloge skup pasli.

14. september 2007

Reforma evropskih univerz

BRUEGEL.ORG pišeje:
"Based on a survey of European universities, this policy brief states that despite the good performance of some countries, Europe as a whole trails the US by a wide margin. The reason is two-fold. First, Europe invests to little in higher education. Second, European universities suffer from poor governance, insufficient autonomy and often perverse incentives. "

Študija sicer resno jemlje šanghajsko lestvico in ugotavlja, da so uspešne tiste univerze, ki so bolje financirane, ki so privatne, ki imajo avtonomijo pri plačni politiki in pri proračunu. Zadnje dve zadevi sta proračunsko nevtralni, politično neobčutljivi in zato primerna bombončka za kak nov poskus Zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti.

Vprašajte!

Tukaj sprašujte o vsem, o čemer sam od sebe ne pišem na blogu. Vse kar bom odgovoril, bom tudi mislil, ampak vse kar bom mislil, verjetno ne bom odgovoril ;-)

7. september 2007

FRiSK

Ena prijetnejših dolžnosti danes je bil obisk in kratek pozdravni nagovor na Festivalu računalništva in sodobnih komunikacij FRiSK, v Murski Soboti. Gibanica je bila odlična, bograč tudi, ampak predvsem zaradi družbe tam mi je pa žal, da tole pišem od doma, med tem, ko imajo festivalsko žurko.

Po duši računalnikar mi je med računalnikarji všeč. Za razliko od velikih komercialnih dogodkov, kongresov, sejmov, ki so polni moških v sivih oblekah s kravatami in urejenih hostes v mini krilih, taki dogodki ohranjajo nekaj tiste pristnosti, ki se jo spominjam iz prvih računalniških dogodkov - še v socializmu v zatohli kleti Cankarjevega doma. Prijetno je srečati sorodne duše, ki jih navdušuje nova tehnologija in razmišljajo, kaj vse bi lahko iz nje naredili. Za svojo dušo, bolj kot za denar. Z nekaj tistega uporniškega duha, ki se je nekoč zavzemal za demokratizacijo informacijske in računske moči, danes pa z odprtokodnimi rešitvami še naprej demonstrira uporniški značaj. A propos ...

In zdi se, da več tega ostaja na obrobju, kot v centru. Nekaj poudarkov iz govora:
  • računalniški dogodki so šli skozi tri faze: (1) srečanja navdušencev, računalništvo postane dober posel zato (2) komericalizacija, informatika uspe, posli se začnejo delati on-line in zato (3) postanejo veliki sejmi vse bolj nepotrebni, v ospredje spet prihajajo srečanja navdušencev;
  • IKT je poleg FedExa in kontejnerskih ladij tehnično omogoča globalizacijo, ki opredeljuje strategije razvoja;
  • IKT pospeši poslovanje, v informacijsko razvitem okolju je država še večja zavora, kot v klasičnem; urediti mora pravno in deloma tehnično infrastrukturo, predvsem se mora umakniti in omogočiti, da se subjekti na trgu lahko samostojno in hitro premikajo, brez njenih pomoči, ovir, obdavčevanja, držanja za roko ...
  • je IKT pomembno zastopan v evropskih in slovenskih strategijah;
  • Slovenija je informacijsko dobro razvita, po dostopnosti interneta v gospodinjstvih je na 9. po dostopnosti v podjetjih pa celo na 4. mestu;
  • v izvajanju so nacionalni projekti, ki bodo to še izboljšali, tako na področju infrastrukture kot vsebin.
  • kot problem se kaže vse večje pomanjkanje kadrov za IKT industrijo.
  • IKT zmanjšuje razdalje, ampak to avtomatično še ne pomeni, da lahko neka odmaknjena pokrajina postane središče neke industrije; pomaga, če si blizu največjih strank, velikih podjetij, ogromni delež razvoja IKTja se je zgodil na mahnem kosu zemlje med San Franciscom in San Josejem;
  • prednost odmaknjenosti iz središč pa je, da so tam manj ukalupljeni v prevladujoče trende in lahko nastane kaj novega, originalnega; možna je koncentracija v nišne, specializirane produkte;
  • splet 2.0 poudarja sodelovanje, vključenost, zato se sodelovanju na daljavo morda obetajo boljši časi, tudi IKT podjetjem v Pomurju.
Kasneje se je predstavilo kar nekaj lokalnih podjetij, ki delajo natanko tej smeri - ali zelo specializiran, nišni produkt, ali pa z dokaj standardnimi rešitvami servisirajo lokalno industrijo. Tisti prvi imajo možnost, da postanejo zmagovalci!

Obiskal sem tudi tamkajšnji računalniški muzej, kjer sem videl nekaj svojih prvih računalnikov: ZX81, ZX Spectrum, ZX Spectrum / Ines, Sinclair QL je manjkal, Atari ST in prenosni AT 286 s 40 MB diska v ohišju za šivalni stroj.

6. september 2007

Cene hrane in plače

Morda se splača prebrati blog evropske ministrice za kmetijstvo ...

In fact, it reminds me of the election slogan of a certain well-known US president: “It’s the economy, stupid!” Recent price developments are no more and no less than the market in action ...

... Of course, in this whole debate about food prices, we cannot lose sight of the effect on consumers. It hurts consumers in their pockets when food prices go up ...

... And, as we all know, the contribution of the raw material to the final price of foods like bread is relatively small, so I hope that the supermarkets and discounters will act responsibly.

in članek v Economistu ...
Robert Schofield, chief executive of Premier Foods, said that the group had no choice but to force through an increase as wheat prices had doubled in the past year ...

... da vidimo, da ne gre za neko slovensko posebnost, ampak za svetovni trend. Morda so posledice pri nas nekaj hujše, ker smo dolgo zaradi sprejema evra sistemsko zadrževali rast cen in po prevzemu evra pol leta zelo pazili, da se ja ne bi kaj podražilo, zdaj so pa nekateri pozabili na zavore.

Če se nekaj podraži, recimo mleko, so po zdravi gospodinjski logiki možnosti naslednje:
  • (1) Administrativno zmanjšamo cene mleka.
  • (2) Povečamo plače, pa si ljudje lahko še vedno privoščijo mleka v enakem obsegu.
  • (3) Začnemo piti manj mleka - pač toliko, za kolikor mleka zaslužimo.
  • (4) Zmanjšamo izdatke za kako drugo stvar, da nam ostane več denarja za mleko.
AD1: Se kdo spomni Milke Planinc? Ne, gospa ni lastnica tovarne čokolade.

AD2: Se kdo spomni Milke Planinc? Ja, jih je nekaj. Žal je naš sistem usklajevanja plač tak, da je to (k sreči v omejenem obsegu in z zamikom) celo sistemsko urejeno. To, še bolj pa zahteve, da bi zaradi dvigov cen hrane popravljali ljudem plače, kaže na popolnoma napačno razumevanje plače - še kar v smislu tistega socialističnega - vsakomur po svojih potrebah. Plača je v resnici izplačilo za opravljeno delo, ne pa izplačilo za pričakovane potrebe. Če se podraži hrana, ni zato delo nekega npr. šoferja prav nič več vredno in ne opravičuje dviga njegove plače. Če dvig življenjskih stroškov več ljudi pahne v revščino, je naloga socialnega sistema, da jim pomaga, ne pa plačne politike! Dvig plač ima za posledico dvig stroškov dela vsepovsod in s tem višje cene vsega.

AD3: Pri hrani je to mogoče težje, čeprav se bom ta vikend napotil v Hoferja. Oz. pazil koliko mi za kaj zaračunajo. Tako lahko posameznik prispeva k delovanju trga. Da se dvig surovin za hrano ne bo odrazil v podobnem bogatenju živilske in trgovske panoge, kot je bil dvig cen nafte blagoslov za naftne družbe.

AD4: To je verjetno najbolj realna rešitev. Delež izdatkov za hrano se je tudi v proračunu slovenskih družin zadnja leta zmanjševal. Zdaj se bo trend pač nekoliko obrnil. In silil proizvajalce drugih dobrin k zmanjševanju stroškov, da bodo sploh še kaj prodali. Razvojno!

Kar pomeni, da je tisto, kar je pametno, da vlada v tem trenutku naredi - ne popusti pritiskom za dvig plač - ravno obratno od tega, kar bi kratkovidni radi, da bi naredila.

Inteligentni javni prevoz

Tak je naslov enega od projektov iz Resolucije o nacionalnih razvojnih programih, ki jih kot celoto spremlja moja služba, dnevno pa jih vodijo na resornih ministrstvih. Proračunske debate, kjer ugotavljamo, kako so ti projekti umeščeni v proračun, so prilika tudi za kakšno vsebinsko debato. Npr.:
  • Država predpiše, da ima vsako vozilo za javni prevoz (vsi avtobusi, taksiji, vlaki, šolski busi ... GPS sprejemnik in GPRS/UMTS oddajnik in sporočajo svojo lokacijo eni centrali. Podobno, kot je to lokalno narejeno za LPP in podobno kot imajo to narejeno nekatera podjetja za svoj fleet management.
  • Ta centrala za majhen denar nudi podatke komurkoli, ki nudi storitev iskanja prevoza, voznih redov, napovedovanja prihodov vozil na postaje, kupovanja kart ... you name it. Naj tekmujejo. Recimo čakaš na avtobusni postaji, pa se na displayu napiše - čez 20 sekund bo mimo peljal prazen taxi. Seveda se to naredi za vso državo, za vse prevoznike, za vsa javna vozila.
  • Ko rabim prevoz, po telefonu sporočim od kod in kam in sistem mi svetuje kombinacijo bus, taksi, vlak ... naredi rezervacijo, pokliče ... Javni prevoz, kjer se me po SMSu opozori, da naj grem vendar že od doma, da ujamem avtobus, bi celo uporabljal.
Danes sem spet zašel na Google Labs in vidim, da je to že narejeno. Google Ride Finder. Ampak če to bere podjetnik, ki bi zadevo iz sebičnega zasebnega interesa v partnerstvu z državo porinil naprej, naj se javi, da ga priporočim v sicer preveč pasivno projektno skupino.

1. september 2007

Harrah's

Tudi o tem se ne bi oglašal, če ne bi nekaj dni počitnic preživel na naši obali. Kamor hodim že 30 let. Kjer se je na najbolj elitni lokaciji 20 let podiral hotel, kjer iz hotela, ki ima menda 5 zvezdic odpadajo ploščice s fasade, kjer se na kratki obali podira še en hotelček, kjer se plaža in ponudba na njej ni bistveno spremenila od mojega otroštva in kjer je kulinarični dogodek leta, da je picerija-kar-tako postala grška-restavracija-kar-tako.



Tudi sicer investicija ameriškega podjetja ni tema, s katero bi se morala država sploh ukvarjati. Razen, da spodbuja tuje investicije in spravi davke v neke razumne okvire. Lokalna skupnost pač. Izda dovoljenja, pobere komunalni prispevek in za ta denar uredi infrastrukturo - kot naj bi jo nam vsem.

Sicer se pa ponavlja stara zgodba. Prikazovanje svojih ozkih interesov za nacionalni interes. Konkretnim domačim ali tujim gospodarskim subjektom ne paše, da bi pri nas nastal konkurenčen turistični center. Bi propadel kak zakoten bife/kazino v kaki vasi ali mestecu? Bi propadel kak provincialen hotelček-kazino med stanovanjskimi stolpiči? Tisti prej omenjeni hotel s 5 zvezdicami?

Kogar moti pregreha iger na srečo, naj najprej odstrani igralne avtomate iz vsakega zakotnega bifeja, stojnice loterije iz nakupovalnih središč in prepove dostop do iger na srečo na internetu ...