Danes je vlada ustanovila Svet za konkurenčnost. Na prvi pogled še en svet. Veliko se ukvarjamo z inflacijo, dohodnino, plačami tistih zaposlenih z najnižjimi plačami. Ampak če kdo misli, da bo zaslužil evropsko plačo tako, da bi na enak način privijal iste vijake ali šival enake rokave, se moti. Plače se bodo dvigale, če bomo delali kaj drugega, če se bodo delovna mesta selila proti industrijam ali storitvam, kjer je dodana vrednost večja, kjer konkurenčnost ni v ceni delovne sile, ampak v pameti, ki je vgrajena v rezultat. Ta premik, te strukturne spremembe deloma lahko spodbudi država skozi svoje podporno okolje, še pomembneje pa je, da jim sledijo podjetniki in kapitalski trgi.
Horizontalna koordinacija med različnimi sektorskimi politikami je do sedaj manjkala. In za to gre pri Svetu za konkurenčnost. Težka ministrska zasedba in predstavništvo ključnih organizacij iz prostora znanja in gospodarstva daje telesu ustrezno težo in vpliv. Ampak njegovo bistvo je v Skupinah za razvoj, ki jih bo Svet vzpostavil, in ki bodo začrtali prioritete raziskovalne in razvojne politike na različnih, predvsem, ne pa samo, tehnoloških področjih. Te strategije bodo vodilo za politike podpornih inštitucij: ARRS, TIA, JAPTI, Podjetniški in Ekološki sklad.
Od sprejema Strategije razvoja Slovenije nismo prišli dlje od ideje, da bomo v Sloveniji razvijali informacijske in komunikacijske tehnologije, napredne nove materiale, kompleksne sisteme in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo in zadeve povezane z zdravjem in znanostjo o življenju. Ne vemo katere niše znotraj teh zelo širokih področij podpiramo niti kakšna so razmerja med temi področji. Do zdaj tudi nisem opazil, da bi se te prioritete zrcalile v kakšnih razpisih.
Moji predhodniki so imeli idejo, da bi Službi vlade za razvoj podredili agencijo TIA. S tem bi Služba vlade za razvoj postalo ministrstvo z listnico. Ampak TIA je ena od petih, šestih organizacij, ki financirajo razvojno in raziskovalno delo. S tem Svetom razvojno koordiniramo celoten podporni sistem družbe znanja. V sektorskih strategijah bodo Razvojne skupine iskale presek med nišami, kjer v Sloveniji obstaja raziskovalna odličnost in podjetniški potencial. Pisali jih bodo raziskovalci, razvojniki, podjetniki skupaj. Zavzel se bom, da politike v Razvojnih skupinah ne bo. Sestavljene bodo tako, da bodo pokrivale celoten spekter znanja, od predstavnikov visoke znanosti do podjetnikov. Zaledje zanje bomo iskali tudi v že delujočih tehnoloških platformah. S tem dajemo policymaking na področju raziskav in razvoja v roke skupnosti, kjer znanje nastaja in kjer se lahko to znanje spreminja v denar.
S tem odpravljamo enega od dveh velikih problemov Slovenskega raziskovalnega prostora. Rezultat bo omogočal ciljnost. Kolaborativnost, sodelovanje bodo morale spodbujati podporne organizacije v razpisih in tudi v to smer jih lahko napoti Svet za konkurenčnost.
