16. januar 2008

Zaradi inflacije niti stotina več za plače!

Anketa na blogu kaže, da bralstvo meni, da je glavni problem inflacija. Ker je proračun države uravnotežen in ker na svetovne cene hrane in nafte nimamo vpliva, bi kazalo narediti naslednje:

  • Nobenega splošnega povišanja plač. Višja plača pomeni več denarja v žepih ljudi. Več denarja pomeni večjo kupno moč. Večja kupna moč pomeni večje povpraševanje. Večje povpraševanje pomeni, da se nihče ne bo trudil, da bi zmanjšal cene.
  • Nobenega splošnega povečanja plač. Višja plača na stroške delodajalca pomeni tudi višje stroške dela in zmanjšanje izvozne konkurenčnosti ali pa, če jo omogoči država, potuha delodajalcu, da bi optimiziral proizvodnjo, in znižal stroške.
  • Nobenega splošnega povišanja plač. Če se na svetovnem trgu podraži bencin, pa zakaj bi zato kdorkoli moral imeti en sam stotin višjo plačo. Naj si kupi manj požrešen avto ali pa naj se vozi manj.
  • Povišanje plač zgolj tam, kjer rezultati podjetja to omogočajo. Od primera do primera. Ima me, da bi izvzel inflacijske dobičkarje (naftarji, trgovci, energetika), ampak naj velja svobodni trg.
  • Kar se javnega sektorja tiče, je težko meriti produktivnost in prav tukaj ima vlada možnost inflaciji vzame zalet. Ni dviga plač zaradi inflacije. Pika. Stavkajte kolikor hočete, dokler hočete. Izračunajte si realno rast plač v letu 2007 zaradi zmanjšanja dohodnine! Niste je še pojedli in popili. Samo še zakon o stavki bi kazalo urediti tako, da dnevi, ko se stavka, niso plačani, pa bi celo stavke delovale protiinflacijsko.
  • Dosledna in sprotna revalorizacija socialnih transferjev glede na inflacijo s posebnim poudarkom na ceni hrane. Po potrebi izboljšanja tega sistema. In čisto nič več. Kot ministru za razvoj mi sploh ni všeč vladni paket za blaženje posledic inflacije, ki niža dohodnino za nizke plače in dviguje nekatere socialne transferje ne glede na inflacijo. To (1) ustvarja uravnilovko na spodnjem segmentu trga dela, (2) ustvarja boljše razmere za industrije, kjer prevladujejo zelo slabo plačana delovna mesta, (3) daje potuho delodajalecem, da se ne trudijo za programe, ki bi plače višali zaradi produktivnosti. Ali je res to tisto, kar hočemo?

Ponavljam. Glede na to, da ima država javnofinančni presežek, da torej ne meče denarja na trg, ne troši in ne bo trošila nezasluženega, so plače edina resna obramba proti inflaciji. Proti inflaciji, ki ne bo več posledica zunanjih vzrokov, ampak notranjih apetitov.

Zato potrebujemo dogovor z vsemi socialnimi partnerji, z vsemi, ki pristavljajo lonček, za isto mizo. Če pa ta dogovor ni mogoč, mora pa vlada zgrda narediti tisto, kar je prav. Nič popustiti pri plačah in s tem dati vsem jasen signal, da inflaciji ne bomo dajali kuriva in da naj vsi, ki zdaj premišljujejo, kako bi višali cene, še enkrat premislijo, ker za dražje izdelke ne bo denarja!