20. junij 2008

Sprašujem

V senci uvedbe dodatne splošne olajšave pri dohodnini bo na današni seji Ekonomsko socialnega sveta verjetno prezrta točka o Uresničevanju reform za izvajanje lizbonske startegije v Sloveniji. Prezrta bo tudi zato, ker EU ocenjuje, da Slovenija pri reformah dosega "dober napredek" (to torej ne sodi pod pregovor dobro blago se samo hvali kot Brošura, ampak pod pregovor nemo propheta in patria).

Zadeva je pomembna, tudi zato, ker je emblematska za politiko 2.0. Za kaj gre? V svoji oceni je Evropska komisija dala Slovenija dve veliki in štiri majhna priporočila.

Veliki priporočili sta:
  • treba je sprejeti nadaljnje ukrepe za okrepitev pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja;
  • v okviru pristopa prožne varnosti je potrebno uvajanje bolj fleksibilnih delovnih pogodbenih razmerij, okrepitev delovanja zavodov za zaposlovanje, še posebej za ljudi s slabšimi zaposlitvenimi možnostmi; zmanjšanje segmentacije na trgu dela še posebej za mlade.
Mala priporočila pa so:
  • učinkovita raziskovalna in inovacijska strategija –predvsem implementacija
  • zboljšanje konkurence na področju storitev
  • izboljšanje izvajanja ukrepov energetske učinkovitosti
  • izboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela
Mimogrede, še lani je bilo malih osem!

To so reči, o katerih v tem mandatu nismo našli rešitev, deloma tudi zato ne, ker zanje ni bilo soglasja najpomembnejših deležnikov. Socialne partnerje na ESS sem zato pozval, da do 15.8.2008 predlagajo rešitve. Kako povečati prožnost trga delovne sile in hkrati ne poslabšati varnosti? Kako dolgoročno razbremeniti pokojninsko blagajno in s tem ceno dela?

O njihovih predlogih potem lahko teče tudi razprava v okviru predvolilne kampanje, stranke lahko zavzamejo stališča in dobijo (ali pa ne) mandat za določeno vrsto rešitev. Da se ne bi pogovarjali samo o patrijah in tajkunih. Poziv daje ESS aktivno vlogo - torej ne bo samo požegnal predloga, ki ga bomo poslali v Bruselj, ampak ima možnost, da se aktivno vključi v iskanje rešitev.

Večja vključenost (paticipacija) deležnikov v proces lizbonskih reform je bil tudi eden od predlogov osvežene lizbonske strategije, ki smo jo sprejeli marca letos.