Rebalans

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport se programa zmanjševanja stroškov lotevamo v času, ko si država eno petino denarja za svoje izdatke sposoja. Bolj plastično to pomeni, da si sposoja eno petino denarja za vsako plačo javnega uslužbenca. Tako nevzdržno stanje je že četrto leto zapored in vlada želi letos to spraviti iz petine na desetino.

Stroške je potrebno zmanjševati na vseh področjih. Marsikdo bo rekel, da na znanju in kulturi temelji naša prihodnost, in da na tem področju že ne bomo varčevali. Ampak nekdo drug bo rekel, da zdravje ljudi nima cene, in da pa pri zdravju pa že ne bomo varčevali, spet tretji, da pri varnosti državljanov in državljank pa res ne smemo delati kompromisov. In da pri policiji, gasilcih ipd. pa že ne bomo varčevali. Tudi audiji in mercedesi imajo svoje meje. Obseg varčevanja ustreza približno 25.000 mercedesom, kakršnega je kupil predsednik državnega sveta. In prihodnje leto bi radi prihranili za teh 25.000 mercedesov in še za 25.000 novih. 

Drži tudi, da jaz nimam obraza, da bi jemal otrokom za malico in odpuščal učitelje, hkrati pa ne bi podprl tistih, ki pravijo, da bi morali uvesti novo dohodninsko stopnjo za najbogatejše. V katero bi verjetno padel tudi sam. Ali, konec koncev, davka na nepremičnine, ki je v osnovi nepošten, je pa gospodarsko in razvojno še najmanj škodljiv.

DDV ni rešitev


Za enake efekte bi morali DDV povišati ne za eno ali dve ampak za 5 ali 6 odstotnih točk, kar bi se zavrtelo v inflacijsko spiralo. Enako bi prizadelo tiste v realnem sektorju (kjer so že bila odpuščanja in nižanja plač) in tiste v javnem, ki se ga kriza še ni dotaknila. Slovenija bi zaradi višjih cen in plač postala še manj konkurenčna na mednarodnem trgu, ker smo v desetih letih za Nemčijo že zelo zaostali. Glede na Nemčijo smo postajali dražji, ne cenejši.

Celotni moji ekipi na ministrstvu ni v noben poseben užitek, da se noč in dan ukvarjamo z varčevalnimi ukrepi. Skupaj z uradništvom, ki na tem mestu zasluži vso pohvalo, se trudimo, da bi bili ukrepi taki,  da bi bili kar najmanj prizadeti otroci oz. njihovo izobraževanje in vzgoja, njihovi starši in zaposleni v javnem sektorju. V tem vrstnem redu.

Osnovna cilja sta dva

• Ne sme se znižati kakovost izobraževanja.
• Ne sme se poslabšati materialni položaj socialno šibkih družin.

Ukrepi vlade za konsolidacijo javnih financ so dveh vrst, so horizontalni in vertikalni. Horizontali so tisti, ki se nanašajo na javni sektor v celoti npr. splošno znižanje plač, kilometrin, regresov, odpravnin ob odhodu v pokoj … Vertikalni ukrepi so tisti, ki iščejo specifične rezerve znotraj posameznega sektorja. Tule pišem predvsem o slednjih.

Poudarjam, da gre v obeh primerih za predloge, ki so v teh dneh predmet socialnega dialoga in ki se lahko skozi vladno in parlamentarno proceduro še spremenijo. Želeli bi si predlogov, kje varčevati, da bi čim manj bolelo in kako spremeniti zakonodajo in pooblastila zavodom, da bi sami lahko sprejemali ukrepe, da bi z manj sredstvi lahko ohranili programe.

Rezerve v sistemu so

V času upada generacij smo povečevali normative in dodajali nova pedagoška in nepedagoška delovna mesta, da v šolstvu ne bi prihajalo do tehnoloških viškov. Tako je bilo v preteklosti:

1970: 1 učitelj na 21 učencev

1980: 1 učitelj na 18 učencev

1990: 1 učitelj na 15 učencev

2000: 1 učitelj na 14 učencev

2010: 1 strokovni delavec na 9 učencev

Ob izboljševanju razmerja med učenci in učitelji v zadnjem desetletju je, zanimivo, znanje merjeno z mednarodnimi PISA študijami, nazadovalo.

V zadnjih dveh desetletjih se je večal vpis na terciarno izobraževanje. Po številu vpisanih na višje in visoke šole je Slovenija na petem mestu na svetu, kar bi pomenilo, da v drugih državah ni tako velikega odstotka bistrih ljudi, ki študij zmorejo. K večanju vpisa so spodbujale ugodnosti, ki so jih deležni študenti in »študenti« ter način financiranja visokega šolstva, ki je do nedavna do določene mere financiral vpisanega študenta in do določene diplomanta.

Visokošolske učitelje je sistem motiviral k drobljenju programov, k vedno večji specifičnosti študijev in smeri, ki so jim zagotavljale ure pred tablo in s tem plačo in delovno mesto. Vzorci upravljanja z znanjem, vseživljenjsko učenje in internet zahtevajo drugačnega diplomanta. Širokega in ne ozkega!

Smo država, kjer največji delež doktorjev znanosti dela v javnem sektorju. Kar je za javni sektor morda dobro. A za državo drago, predvsem pa smo ljudi šolali zato, da bi kaj premaknili v gospodarstvu.

V celotnem sistemu kulture, izobraževanja in znanosti se je skozi čas zelo natančno oblikovalo, kaj mora nekdo v javnem sektorju narediti za osnovno plačo, koliko časa mora biti na voljo ravnatelju in kaj mu je treba plačati posebej. Imamo primere, ko človek dobiva plačo v eni ustanovi, kjer ima pač službo, v drugi javni ustanovi, kjer morda dela še več, pa dobiva dodatne honorarje. Umetniki npr. morajo biti vodji na voljo štiri ure na dan. Štiri ure vadijo in se pripravljajo sami. Jutranje in popoldansko varstvo je treba posebej plačati učiteljem. Izredni ali doktorski študij in določeno raziskovalno delo se posebej plača profesorjem, ki plačo v glavnem zaslužijo s šestimi urami predavanj.

V dobrih časih smo pravice (malice, prehrana, brezplačni vrtec) dajali vsem, revnim in bogatim.

Vrtci

V oddelkih višamo normativ za enega otroka (analize kažejo, da je povsod veliko odsotnosti, poprečno 10% vsak dan). Prej je bil normativ 12+ 2= 14 (2 otroka dodatno v skupini, kadar bi le ona dva pomenila odprtje nove skupine). Po novem bo 12+3=15 otrok v oddelku za starostno obdobje od 1 do 3 let in 22+3=25 otrok v oddelku za starostno obdobje od 4 do 6 let. Kljub temu ukrepu ostajamo pod evropskim poprečjem po številu otrok na vzgojitelja. Poprečje EU je 13,7  v Sloveniji pa 8 za prvo starostno skupino in 9,4 za drugo starostno skupino.

Neposredno delo vzgojiteljic z otroki povečujemo od 30 na 32,5 ur tedensko. Ukinjamo brezplačni vrtca za 2. otroka v družini. Socialno ogrožene družine so izvzete. Vemo, da je to nepopularen ukrep in iščemo denar, da ga bi v neki obliki ohranili.

Vsekakor pričakujemo, da se bo zaradi spremembe normativov (število otrok in neposredno delo vzgojiteljev) cena vrtcev ustrezno znižala za vse starše.

Osnovno šolstvo

Optimizirali bomo šolsko mrežo. V vsakem okolišu je en razred, ki ni polno zaseden. Če  bodo okoliši večji, bo ne do konca popolnjenih razredov manj. Normativ pravi, naj v razredu ne bi bilo več kot 28 otrok. V povprečju jih je 19. Z ukrepi želimo dvigati povprečno velikost razredov. Število učencev v oddelku ostaja 28, vendar se uvede minimalno število 24 otrok. Uvajamo možnost izjem, do 30 otrok v razredu, če se ne doseže pogojev za dodatni oddelek. Mimogrede, Šanghai, kjer so najboljši PISA rezultati, je v razredu 40 otrok.

Višamo število ur, ko učitelj srednje šole uči v razredu,  za eno uro, iz 20 na 21, v osnovni šoli pa z 22 na 23 ur. Po podatkih OECD je v Sloveniji  učitelj v povprečju poučeval 690 ur letno (srednja šola 633 ur), v OECD 779 ur (srednja šola 656 ur). Razlika nastane zato, ker poučuje učitelj v SŠ 20 ur tedensko, v OŠ pa 22 ur tedensko.

Ukinja se plačevanje dodatnega dela, opravljenega znotraj delovnih obveznosti: (jutranje varstvo, varstvo po 15.30, popravljanje maturitetnih nalog in podobno). Jutranje varstvo se šteje med delovne obveznosti. Do 15.30 velja nespremenjeno podaljšano bivanje v šoli. Po 15.30 bo zagotovljeno samo varstvo, tudi to v okviru delovne obveznosti in ne plačano posebej. Za družine se ne spremeni nič, otroci pridejo v šolo in odidejo domov ob isti uri kot doslej.

Število podpornega osebja v šolah (psihologi, socialni delavci ipd.) vežemo na število otrok in ne več na število oddelkov. Tudi OECD ugotavlja, da slovenske šole med vsemi zaposlujejo največ podpornega osebja na učenca v vsem OECDju!

Manjše samostojne šole se spremenijo v podružnične, če je manj kot 9 oddelkov. To določilo ne velja za šole, ki so edine šole v lokalni skupnosti (občini). To pomeni, da šola v kraju ostane, poceni pa se njeno delovanje.

Srednje šolstvo

Učitelji bodo učili 1 uro več tedensko, podobno kot vzgojitelji v vrtcih in učitelji v osnovnih šolah ter vzgojitelji v dijaških domovih.

Poklicne šole: potrebno bo smiselno združevanje (če je na primer 1 zidar v Postojni, 1 zidar v Kopru, 3 zidarji v Mariboru bomo združevali v kraju, kjer imamo razpoložljivost v dijaškem domu) oziroma bomo smiselno združevali več šol z različnimi programi v  šolske centre. Programe bomo umestili, kjer je povpraševanje največje. Upoštevali bomo, kje so v bližini možnosti zaposlitve (industrija).

Prehrana

Ukine se splošna subvencija za prehrano učencev in dijakov ter študentski boni v času počitnic*. Subvencija za prehrano ostane za socialno ogrožene družine.

Normativ za čistilce/ke se poveča na 1.000 kv.m. (sedaj 900 kv.m.). Obremenitev čistilk se ne bo zvečala, saj so se pogoji dela od leta 1991, ko je normativ nastal, bistveno spremenili - v  pomoč čiščenju je danes  na voljo  bistveno več različnih čistilnih strojev, pripomočkov  in boljša čistila.

Dijaški domovi

Dijaške domove bomo združevali ali pridruževali srednjim šolam in tako  oblikovali »kampuse«, kjer bo pretočnost informacij večja, in hkrati večje možnosti za učenje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Združitev javnih zavodov na področju šolstva

Na področju razvoja šolstva danes delujejo Zavod RS za šolstvo, Andragoški center, Šola za ravnatelje, Center za poklicno izobraževanje in Pedagoški institut. Naloge se prekrivajo. Združili jih bomo v Zavod ali Inštitut za razvoj izobraževanja, ki bo zaradi združitve strokovnjakov močnejši in učinkovitejši. Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja  je utemeljeno samostojen, saj bo tudi  zaposlenim  v novem zavodu omogočal mobilnost- če bi bil pridružen  novemu zavodu,  svojim zaposlenim  te pravice ne bi mogel več podeljevati, saj to ne dopuščajo evropska pravila. Ravno tako se zdi utemeljeno  ohraniti Državni izpitni center samostojnega, saj  je smiselna distanca med  pripravljavcem tajnih nalog mature in drugimi zavodi. Tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti ima povsem drugo vlogo- je  neke vrste šolska dejavnost, podobno Šolski in Športni muzej ter Zavod Planica.

Odpuščanje

Posledica zgornjih ukrepov je, da bo programe mogoče izpeljati z manj zaposlenimi. Ocenjujemo, da gre za 1450 ljudi. Trudimo se, da bi presežke rešili z minimalnim odpuščanjem z naslednjimi ukrepi:

• Upokojitev ali prehod v gospodarstvo za tiste, ki izpolnjujejo polne pogoje za upokojitev. Teh je 700.
• Zmanjšanje števila nadur, povečanih obsegov dela, nadobremenitev. Tu vidimo ohranitev okrog 100 delovnih mest.
• Možnost podobremenitev, torej krajšega dela, možnost, da učitelj**dela skrajšan delovni čas in je več časa doma z družino. Tu vidimo ohranitev okrog 150 delovnih mest.
• 300 zaposlitev na programih Evropskega socialnega sklada, od teh je 130 že odobrenih ESS programov.
• Ostane jih 200, za katere sem prepričan, da se v dogovoru s sindikati in ravnatelji najde rešitev. Itak se generacije večajo in bo v naslednjih letih kljub strožjim normativom  potrebno dodatno zaposlovanje.

Kultura

Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra ne ukinjamo, zmanjšujemo pa financiranje za njihovo administracijo in sicer do nivoja, kolikor bi ta aktivnost stala, če bi jo opravljali v okviru ministrstva. Drugo morata organizaciji najti izven proračuna.drugje. Spremembe financiranja javnih agencij na področju kulture: financiranje poslovanja na višino stroškov dela največ treh zaposlenih, v primeru, da za svoje delovanje ne pridobijo zadosti lastnih izvenproračunskih sredstev.

Prispevki za samozaposlene na področju kulture bodo odvisni od premoženjskega stanja.

Visoko šolstvo in znanost

V letu 2012 bo sredstev za študijsko dejavnost manj za 6 mio EUR za znanost pa za 9 mio EUR, v letu 2013 prav tako. Zato bo potrebna določitev temeljnega stebra financiranja visokošolskih zavodov, upoštevaje razpoložljiva letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost ter poenotenjem tega, kaj visokošolski zavodi uvrščajo med neposredno pedagoško obveznost. Nekateri raziskovalni projekti se bodo podaljšali in s tem dlje časa a manj intenzivno bremenili proračun. Znižuje se subvencija za bivanje študentov pri zasebnikih*. Ukinja se študentska prehrana med počitnicami*.


Ker bo nižanje plač bolj prizadelo tiste z višjimi, se bo nadaljeval trend, da bodo plače v znanosti relativno zaostajale za tistimi v šolstvu, čeprav bodo, zaradi boljše izobrazbene strukture, seveda ostale nominalno višje.

Horizontala

Sicer šport, kulturo, visoko in šolstvo zelo prizadenejo horizontalni ukrepi čez cel javni sektor: zmanjšanje plač za 15%, zmanjšanje transferjev javnim zavodom za 5% in javnim agencijam za 25%. Zadnje ni pošteno do raziskovalnih javnih zavodov, ki se financirajo skozi ARRS. Zmanjšanje materialnih stroškov za 30% in investicij (z izjemo tistih iz EU sredstev) za 25%. Pika na i je zmanjšanje letošnjega financiranja za delež presežkov prihodkov nad odhodki, ki so bili v javnih zavodih realizirani v preteklih letih. Če je bilo to varčevanje za slabe čase, potem je treba ugotoviti, da so slabi časi prišli. Če je bilo to varčevanje za investicije, kaznujemo tiste, ki so varčevali.


V javnem sektorju se zdi, da se je varčevanju vedno mogoče izogniti z vdorom v državno blagajno. Da pač ne bi varčevali. Da bi denar natisnili ali si ga sposodili. V zasebnem ne pridejo naročila, niso plačana, ni za plače in teh izgovorov ni. Zato je v zasebnem sektorju že izginilo 60000 delovnih mest in nič koliko podjetij. S temi ukrepi bo del bremena krize začel nositi tudi javni sektor. 


* s ŠOS smo danes dosegli dogovor za drugačen način varčevanja in če ga bo sprejela vlada, te pravice ne bodo prizadete.
** 6.4. popravljeno v moško obliko. Prizadetim se avtor opravičuje,