Gospodarska kriza
razvitega Zahoda je globlja, kot je kazalo na prvi pogled. Ne gre za nekaj
neodgovornih finančnikov. Gre za to, da vedno manj ljudi proizvede vedno več
dobri, ki jih nihče res ne potrebuje. Gre za to, da se spreminja vzorec
potrošniškega kapitalizma v katerem so podjetniki dobro plačevali zaposlene,
saj so ti s svojimi plačami kupovali njihove izdelke. Napredek tehnologije in
organizacije delovna mesta hitreje uničuje kot ustvarja nova.
V nekaterih državah
standard povprečnega državljana pada, celo v Evropi je več takih, ki menijo, da
bodo njihovi otroci živeli slabše, kot živijo sami, kot optimistov. Politika
nima pravih odgovorov, v ZDA in Sloveniji so zaupali ljudem, ki so lepo
oblečeni in na prvi pogled pametno govorijo, od lepih
besed k potrebnim dejanjem pa ne pridejo.
Brezizhodnost
situacije rodi frustracijo, frustracija pa upor in proteste. V Ljubljani se je
zbrala čudna mešanica mladih anarhistov, ostarelih večnih upornikov,
radovednežev, kliktivistov (lepo vreme jih je zmamilo od tipkovnic) in hohštaplerjev (kot je rekel Milijonar, škoda, da je bila
trgovina z dragimi Apple računalniki in telefoni zaprta, promet bi bil dober).
Zgaranih Semoličevih delavcev, ki na svojem križu nosijo breme globalizacije in
delajo, da bi otroci lahko študirali, ni bilo. Dan je bil lep, primeren za
oddih po napornem tednu, ali za zadnja dela na polju.
Ameriški
protestniki so v odprtem pismu čajankarjem - iščoč soglasje in zavezništvo - zapisali
ne gre nam za to, da prerazporedimo bogastvo, gre nam za to, da ukinemo legalno korupcijo v vladnih pisarnah. Želimo, da kriminalci odgovarjajo za kraje in goljufije v gospodarstvu.
V Sloveniji bi
torej naslovnik protestov moral biti naš avtohtoni pajdaški kapitalizem in pajdaši. Potrebujemo rešitve, ne protestov. In rešitev ni
menjavanje pajdašev, ampak demontaža sistema. Zahtevati bi veljalo dobra
delovna mesta in gospodarsko rast, ki omogoča odpravo nepravičnih razlik v
družbi. Namesto tega so dopustili, da jim je spregovoril Zoran Janković,
manager tujega premoženja in podjetnik »na svojem« družinskem, ki se je v sistemu
pajdaškega kapitalizma izjemno dobro znašel. Ko sem izvedel za to travestijo,
je ljubljanski dogodek zame izgubil vso kredibilnost in sem šel domov.
To je daljša verzija komentarja, ki sem ga napisal za današnji Večer.
