Nimamo odnosa do tega, kaj je v resnici mesto. Mi še vedno živimo v mestu po vaško. To se kaže tudi v tem, da ljudje uporabljajo javne prostore, kot da niso njihovi. Za večino javni prostor ni skupna dnevna soba, javna domena, ki si jo delimo, kjer se pokažemo, ampak prostor, ki ga trošimo, smetimo, uničujemo.
Sicer nisem iz vasi, ampak g. Koželj tukaj (1) žali vaščane in (2) postavlja napačno diagnozo. Do prvega ima sicer pravico, drugo pa me kot Ljubljančana skrbi, saj morda vodi mesto v napačno smer.
Ne vaško ampak lumpensocialistično
Na vasi ljudje namreč skrbijo za skupno. Reke, izviri vode, nekateri pašniki, kak slab del gozda ali zemlje je bil "vaški svet". Na voljo vsem vaščanom, ki so za stvari tudi skrbeli, kot da je to njihovo, lastno in osebno. Socializem je iz tega naredil družbeno lastnino, ki ni bila naša ampak "naša". Ko so ljudje iz vasi prišli v mesta in iz juga na sever, tisto skupno ni bilo naše, ampak "naše" v najslabšem lumpensocialističnem pomenu besede.
V mestu so ljudje živeli v stanovanjih, ki niso bila njihova, ampak so plačevali nizko najemnino, v hišah, ki niso bile njihove in jih niso vzdrževali. Potem so po Jazbinškovem zakonu poceni kupili stanovanja in njihov odnos do njih je bil primeren ceni, ki so zanje plačali. Ob tem jim za dobro mero niso prodali še parkirišč in zelenic, ampak je to v najboljšem primeru postalo mestna lastnina, v najslabšem pa lastnina kakega podjetnika z zvezami, ki bo zdaj tukaj ali gradil nove in nove bloke, ali pa stanovalcem funkcionalna zemljišča prodajal, če bodo želeli parkirati. Ni čudno, da gredo stanovanjska naselja počasi k vragu, hiše z več lastniki prav tako.
Spoštovanja do prostora, do skupnega ni več. Primerjajmo, kako je kako se kaka stara vas skrije pod hrib, umakne na rob polja, kako logično in lepo si sledijo hiše. Tudi v starih mestnih jedrih. Danes so vsem po vrsti popustile zavore, kako in kaj se gradi. Prizidki k prizidkom, prepolna parkirišča, plastična šotorišča, da so kadilci na suhem. Včasih, preden smo imeli vse te inšpekcije, so te na vasi grdo gledali, če si zgradil grdo poslopje. Danes vsak gradi karkoli, kjerkoli. V večjim ali manjšim blagoslovom oblasti.
Meščanstvo v trenirkah
To ni posledica vaškosti, to je posledica izgube vrednost in obnašanj, ki so jih ljudje na vasi imeli, v mestu pa odvrgli. Večanje koncentracije pozidave, ki je eno od izhodišč Koželjevega programa, ter posledično brezobzirna eksploatacija javnega za zasebne namene tega trenda prav gotovo ne bo obrnilo. Nasprotno, še bolj utrjuje podobo Ljubljančana, ki svojo "mestnost" izkazuje tako, da si v nedeljo obleče superge in trenirko in se odpelje v trgovski center. Kjer je sicer zasebna površina hodnikov nakupovalnih središč ena dostopnejših in bolj urejenih skupnih prostorov. To so skupne dnevne sobe, ki funkcionirajo. In še jih bomo zgradili. Tudi poleg stadiona. To ni urbanizacija, ki bi si jo želel.
Ne-urbano naj bi bilo tudi naslednje:
Da bi si ljudje, ki so elita, želeli živeti na prestižnih lokacijah v središču mesta, tega pri nas ni veliko. Najbolj zaželena je hiša v predmestju, na zasebnem, ograjenem prostoru.
Vedno manj parkirnih mest, trgovine, ki izginjajo, kraval iz lokalov ... prav gotovo niso tisto, kar bi ljudi vabilo, da stanujejo v mestnih središčih. Pobegnili bodo tudi iz Rožne doline, Mirja, Prul, ker ne morejo biti gotovi, da jim ne bo sosed na parceli za hišo postavil bloka. Ali pa nočnega lokala. In zgostil mesto. Zapora lepo urejenega Brega za promet je tudi dosti bolj logična, kot zapora Tromostovja, ki mu po treh letih, kljub tistim klopcam, še vedno nekaj manjka. Le kaj?
Urbana zgoščenka
Za urbanost naj bi bila pomembna gostota:
Zame je v mestu najbolj pomembna gostota. Mesta je več tam, kjer je večja gostota stavb, ljudi, dogodkov, kapitala, informacij, inovacij. Bistvo mesta je kopičenje, da nastane mestnost, mora biti ustrezno zgoščena kritična masa.Zelo se strinjam, da je pred odpiranjem novih gradenj na obrobju treba pozidati in obnoviti to, kar je že pozidano. Ampak ne tako na gosto in ne tako, da vsak "developer" brezobzirno maksimizira število kvadratnih metrov, ki jih bo prodal, glede na površino zemlje, ki jo je kupil. Ne da bi mesto zato razširilo kako cesto, da o drugi infrastrukturi ne govorim.
Ta gostota hočeš nočeš povzroča preobremenitev javnega, razlivanje zasebnega v javno, pa naj gre za parkiranje ali pa za stole na pločnikih in hrup iz lokalov. In iz ljudi v tej gostoti udari ven tisto, čemur Koželj pravi "vaškost", pa to ni. Je socialistično pojmovanje, da je vse "naše" in da si najbolj predrzni največ skupnega odrežejo zase.
(Z)mešana gradnja
Kjer je prostor za enodružinsko vilo nastane poslovno-stanovanjski objekt ali pa t.i. vila blok. Kjer je prostor za vilo-blok nastane velika poslovna stavba. Ne glede na sosednje stavbe, ampak glede na lokacijski načrt, v katerem udobno piše "mešana gradnja".
Zakonskim merilom za število parkirišč se ugodi z nekaj etažami podzemnih garaž. Kup novih pozidav v Rožni dolini, na Rudniku, v Šiški, v Kosezah je takih. Ljudje v novih soseskah, ne samo v Mostecu in Župančičevi jami, celo na Lavrici, si gledajo v krožnik. Primerjajmo te gradnje s tem kar se gradilo pred 50 ali 100 leti.
Ob tem, da je ogromno zemlje znotraj obvoznice, predvsem na Barju, še nepozidane. Celo tam pa se ne gradi na zemlji severno od avtoceste, med Rudnikom in izvozom Ljubljana-Zahod. Ampak, ker nekdo teh zemljišč ne odpre za gradnjo, se zida na poplavnem območju Barja, ob Ižanski cesti, v Črni vasi itd. Javnost ima prav, da se pretiranemu zgoščevanju na eni in pozidavi potencialnih krajinskih parkov na drugi strani upira.
Kje je Rodeo Drive? West End?
Ja, pomembna je koncentracija, kopičenje! Ampak vsebin. Ne pa višin in kvadratnih metrov. Kino je izginil na rob mesta in nič ne kaže, da se bo vrnil. Mladinska kultura je izginila v Šiško, kjer daleč naokrog ni nobenega kulturnega ali gostinskega objekta. Decentralizirajo se športni objekti. Decentralizirajo se poslovni objekti, tudi v BTC in ob Šmartinko ... Kje je že ljubljanski City? Kje je koncentracija dobrih trgovin v mestnem središču? Zakaj Čopova ni Rodeo Drive? Koncentracija tehničnih visokih šol se iz križišča Jandranska/Jamova prši do Vrhovc ...
Kako bi izgledal London, če bi gledališča, kinematografe in restavracije iz West Enda ter butike iz Regent Street razmazali po celem širšem Londonu? Edino kopičenje, ki v Ljubljani deluje, so simpatične kavarnice ob Ljubljanici in burek ob železniški postaji.
Za vse to ni kriv Koželj, zamerim pa, da ni videti, da bi se trendi obračali. Nasprotno. S tem, ko je poslovno-trgovsko-stanovanjski objekt mogoče zgraditi kjerkoli, se koncentracija manjša še naprej.
Strinjam se, da je treba mestno jedro oživiti:
Mi bi želeli, da bi se v središče priselilo aktivno prebivalstvo. Radi bi ponudili možnost, da bi se priseljevali mladi, ustvarjalni ljudje, visoko izobraženi, vseeno od kod. Ne računamo samo na priseljevanje Slovencev, saj so danes mesta postala multikulturna.
Je roštilj, po katerem poleti zadiši ob Ljubljanici del prizadevanj v to smer? Ali naj razumem, da ni ambicije, da bi naredili središča dovolj privlačna tudi za staroselce? Bodo hodili peš, imeli avtomobile nekje daleč? Se ve, kje je kraval lahko do jutranjih ur, kje do polnoči, kje do 22:00? Za 20 let naprej? Ali je pač odvisno od tega, kje je kak obstoječi lokal in kako se mesto razume z lastnikom?
Staro za novo
V celoti se strinjam, da nas ne sme biti strah visokih objektov in rušenja starega. In to tam, kjer mestni arhitekt meni, da naj bi bila koncentracija visokih poslovnih stavb, ne pa tam, kjer je slučajno zemlja na voljo in je arhitekt v vlogi apologeta kapitala. Ampak zakaj se potem ne podre večji del Cukrarne ter Njegoševo in Roško poveže z normalno štiripasovnico? Npr. Zakaj je na severni strani Celovške, ki je bila v celoti industrijska in trgovska, nastala Vegradova stanovanjska soseska?
Tudi jaz upam, da bodo padle stare kmečke hiše ob Tržaški, Celovški in Dolenjski. In kaj se bo pokazalo za njimi? Neugledni, pretirano na gosto posejani stanovanjski objekti. V katerih ne morejo prodati stanovanj.
Kje je drznost, ko gre za garažne hiše? Zakaj garaže samo za stanovalce? Do takrat, ko bo javni promet privlačen, bo v centru propadlo še tisto, kar tam je. Zakaj se ne "podkleti" celoten Kongresni trg. Zaradi tistih par platan? Dreves je 200m vzhodno ali zahodno kolikor hočete, platane hitro rastejo, prometna dostopnost Kongresnega trga pa je dosti boljša kot za garažo pod tržnico. Lokacija je tudi boljša. In nadstropje globlje se lahko koplje.
Ne vidim pravega smisla v parkirnih hišah na robu mesta. Parkirišča je treba zgraditi v primestjih, v Medvodah, Ivančni gorici, Škofljici, celo v Ribnici in Kamniku, da se ljudje z avtom pripeljejo od doma do železniške postaje. In potem s primestnim vlakom v mesto. Poleg osrednje postaje mesto potrebuje še nekaj vozlišč, kjer se bo prestopalo na avtobuse. Težava je, da je stičišč med mestnimi vpadnicami in železnico ni, in tudi nič ne kaže, da bi se zanje delalo prostor.
Mesto v Supernovi
Ljubljana je bila urbanistično v veliki meri uničena v času po drugi svetovni vojni. Iz starih meščanov in novih priseljencev so takrat naredili proletarce in jih naučili, da so se držali gesla "kar je naše je moje, kar je pa moje pa tebe nič ne briga". Gradnja vsega in povsod prav nič ne prispeva k mestnosti, tudi ne dviga kulture prostora in kvalitete bivanja. Nasprotno. Pretiravanje gradnjo dodatno degradira skupni prostor, torej tistega, ki je naš, mestni in kjer bi meščani našli drug drugega. Tako kot je, se lahko videvamo samo še na tržnici ali v kakem trgovskem centru.
