30. julij 2007

Zares o popularizaciji znanosti

V tem zapisu boste našli pismo, ki mi ga je poslal poslanec dr. Gantar (objavljeno z dovoljenjem) in moj odgovor. To je eden prvih primerov, da formalno politično korespondenco prenašamo v blogosfero, tema pa je primerna, saj me dr. Gantar poziva k javnemu odgovoru. Zakaj pa ne na blogu.

Spoštovani gospod minister,

Z veliko pozornostjo spremljam vaše delo in dejavnost službe za razvoj pri usklajevanju razvojnih projektov, ki si jih je vlada zastavila, in za uresničevanje ciljev, ki smo jih zapisali v različnih razvojnih dokumentih, predvsem pa v strategiji razvoja Republike Slovenije. Če prav razumem, so vaša prizadevanja, včasih bolj, včasih pa manj uspešno usmerjena tudi v promoviranje in pospeševanje vloge znanja in znanosti v družbi in v razvoju nasploh. V ta okvir sodi tudi promocija in popularizacija znanosti in znanstvene radovednosti med mladimi in sploh v civilni družbi, tudi s spodbujanjem in podpiranjem projektov kot je Hiša eksperimentov in druge pobude za razširjanje znanstvene radovednosti.

Gospod minister, verjetno vam ni ušlo poročanje medijev v zadnjih dneh (npr. Mladina št. 29, 21. julija 2007), ki so razkrili očitno klientelističen in politično pristranski način razdeljevanja javnih sredstev za promocijo znanosti na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Gotovo se boste strinjali, da pomeni takšen način razdeljevanja sredstev po političnih merilih in ne po doseženih referencah hud udarec za popularizacijo znanosti. Nauk te zgodbe je namreč dovolj jasen: ni pomembno, če si inovativen, dober ali uspešen pri popularizaciji znanosti, pomembno je samo, da imaš dobre politične zveze z ministrom ali njegovimi ožjimi sodelavci in denar za dvomljive projekte bo zagotovljen!

Gospod minister, pričakujem, da se boste z vso svojo avtoriteto in strokovnostjo uprli takšnim praksam razdeljevanja javnih sredstev, saj izničujejo tudi vaše delo in prizadevanja, v družbi pa ustvarjajo prepričanje, da se nagrajuje politična lojalnost in ne ustvarjalnost. Pričakujem tudi, da boste javnost obvestili o vaših pobudah in predlogih, da se takšna praksa pri razdeljevanju javnih sredstev ne bo več ponavljala.

Lep pozdrav,
dr. Pavel Gantar
poslanec NP PS Zares
in član odbora DZ za visoko šolstvo,znanost in tehnologijo

Spoštovani gospod poslanec, cenjeni kolega,

veseli me, da spremljate delo Službe vlade za razvoj, kot sem povedal že na predstavitvi razvoj ni naš ali vaš ampak je skupen, v dobro vseh državljanov. Res je, da imata znanost in tehnologija pomembno mesto v slovenskih in evropskih razvojnih dokumentih. Verjamemo, da prihodnost temelji na inovativnih in ustvarjalnih, da jih moramo torej čim več in tiste čim boljše navdušiti za tako kariero.

Znanost je torej treba promovirati in program promocije znanosti, kot ga je zastavilo MVZT za leto 2007 predvideva pomoč pri organizaciji dogodkov ter pri delu z mladimi z raznimi oblikami sofinanciranja. Razpis, na katerega me opozarjate, je eden od tistih, ki sledi zastavljenemu programu.

Služba vlade za razvoj poskuša po svojih najboljših močeh spremljati dokumente v vladni proceduri in slediti njihovo razvojno naravnanost. Podpiramo povečanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj in izpolnjevanje lizbonskih ciljev. Ni pa poslanstvo naše službe, da bi preverjali vsak razpis vsakega ministrstva.
Na svojem področju dela, prevsem v zvezi s projekti iz reNRP SVR vztrajno in dosledno zagovarjamo načela konkurenčnosti, odprtosti in transparentnosti.

Razmeroma dobro poznam sistem ocenjevanja in izbire projektov, ki jih MVZT oz. država financira skozi ARRS in lahko zagotovim, da je v tem mandatu v
sistem vgrajena tako ostra meja od med ocenjevanjem (ki je kar se le da strokovno) in financiranjem (ki ga na koncu le potrdijo ljudje imenovani s strani politike), da možnosti zlorab s strani politike ni. Celo huje, organi odločanja praktično ne morejo popraviti niti očitnih napak, ki so jih zagrešili ocenjevalci, tako nizka je stopnja zaupanja in vpliva od politike imenovanih ljudi. Sam bi si želel sistem, kjer bi v ljudi malo bolj zaupali, tudi če jih je imenovala tako imenovana politika. Ti ljudje namreč za svoje odločitve nosijo politično odgovornost, "strokovnjaki" pa so odgovorni bolj ali manj zgolj svoji vesti.

Nimam torej podatkov, da bi na MVZT sistemsko prihajalo nepravilnih praks pri razdeljevanju javnih sredstev, nasprotno, prejšnji odstavek kaže na to, da se velika večina sredstev za znanost deli morda na celo preveč papeški način. Hiter odziv javnosti in medijev, dostopnost ključnih podatkov v tem konkretnem primeru, in tudi siceršnja transparentnost dela MVZT, pa kaže, da gre najverjetneje za izjemo, ne pa za vzorec. Če pa razpolagate s še kakimi drugimi razpisi, ki bi sodili v isti način obnašanja, pa vas prosim za podatke. Obtožbe, da se "nagrajuje politična lojalnost" (kontinuirano) so hude in vredne natančne preučitve.

V tem konkretnem primeru, kjer so se zgodile strokovne napake, ki jim je celo težko pripisati politično ozadje, pa se je pokazalo, da sistem javnosti odločanja, dostopnosti podatkov in nadzora deluje, zato ne vidim možnosti za kakšne posebne pobude in predloge.

Dovolite mi, da na rob temu primeru dodam, da je učinek tovrstne promocije znanosti skozi razpise razmeroma omejen. Za promocijo znanosti največ naredimo s tem, da imajo znanost in znanstveniki v družbi primerno mesto, da se cenijo strokovne, racionalne odločitve, kresanje argumentov, strpna razprava. Nestrpne diskusije med znanstveniki, politiziranje vprašanj, ki so strokovne narave, uvrščanje znanstvenikov v politične opcije, da bi laže prodrli s svojo idejo, nizka kultura dialoga med znanstveniki, ki bi vendarle morali biti elita nekega naroda, so tudi hud udarec za ugled znanosti in znanstvenikov.

Veliko dvigovanje prahu v tem konkretnem primeru je po mojem skromnem mnenju za promocijo znanosti naredilo več škode, kot bo koristi od sredstev iz razpisa. To pa seveda ne pomeni, da na nepravilnosti ni potrebno odločno opozarjati. Tudi dejstvo, da je za časopise in revije bolj zanimiv nek morebiten eksces pri dodeljevanju proračunskega denarja, kot pa, da bi se na naslovnico kdaj prebil kak pozitiven znanstven dosežek, kažejo, kako zelo moramo vsi skupaj na tem še delati.

dr. Žiga Turk, minister
Služba vlade za razvoj