Finska prenavlja inovacijsko politiko

Od tule bi levi in desni lahko prepisovali v svoje programe:

EurActiv.com - Finland goes "from words to deeds" on innovation: "Finland is set for a complete overhaul of innovation policy and its management. Plans for market-oriented innovation and tax incentives ...

Libertarno! In ne morem si kaj, da ne bi v tem zapisu opazil veliko tega, kar mi je blizu - podjetnost, odprte inovacije, pogled na inovativnost, ki sega preko znanosti in tehnologije:

Something slightly unique compared to Aho report and discussion in the EU is the wide definition of innovation. It is scientific and technological, but it is also about many non-scientific and non-technological features. ... Examples of this include innovation in management, workplace and services.

Opazke o nespregledanem

Bloge in druge "zares enostavno sindicirane" vsebine spremljam preko Google Readerja. Če opazim kaj zares zanimivega, to delim. Pred kratkim je Google omogočil, da človek doda kratko opazko, kar naredi vso stvar še dosti bolj uporabno. In seveda za vse skupaj obstaja RSS.



Prošnje za pomoč:

1. Na desni, pod naslovom Nespregledano vidite seznam zadnjih nespregledanih novic. Ali kdo zna to izpisati tako, da se ne pojavi samo naslov, ampak tudi moja opazka? Ne pa tudi cela novica. Ali pa, da bi vse povezave vodile na stran s seznamom nespregledanih novic z zabeležkami in ne na novico samo?
2. Ali ima kdo kako idejo, kako in kam pisati komentarje na opazke?
3. Kako bi lahko vse te zapise avtomatsko napeljal v samostojen blog na bloggerju?
   

Blogres 2008

Včeraj sem bil tam. Poslušal prva štiri predavanja.

• Moja misel: Včasih je dobro biti izpostavljen mnenjem, ki jih sami ne bi izbrali, ali našli. Blogi tega ravno ne spodbujajo. Brošura pa. On-line komentarji nanjo tudi! Tule je prezentacija.
  
• Gerd Leonhard bi moral imeti več časa za to, kar se je namenil povedati.
  
• Marko Crnkovič ima ljudi, ki komentirajo njegov blog "na nek način rad". In sem mu napisal komentar! Sem pa upal, da bo med predavanjem David Pelko dvignil roko.
• Jonas Žnidaršič je poskušal pokazati, ali je tako dober zabavljač, da lahko priporočilo, da delajmo filme s fotoaparati na 640x480 in jih odložimo na Google Video, raztegne na pol ure in da se pri tem publika ne dolgočasi.

O ostalem berem na netu.

Sprašujem

V senci uvedbe dodatne splošne olajšave pri dohodnini bo na današni seji Ekonomsko socialnega sveta verjetno prezrta točka o Uresničevanju reform za izvajanje lizbonske startegije v Sloveniji. Prezrta bo tudi zato, ker EU ocenjuje, da Slovenija pri reformah dosega "dober napredek" (to torej ne sodi pod pregovor dobro blago se samo hvali kot Brošura, ampak pod pregovor nemo propheta in patria).

Zadeva je pomembna, tudi zato, ker je emblematska za politiko 2.0. Za kaj gre? V svoji oceni je Evropska komisija dala Slovenija dve veliki in štiri majhna priporočila.

Veliki priporočili sta:

• treba je sprejeti nadaljnje ukrepe za okrepitev pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja;
• v okviru pristopa prožne varnosti je potrebno uvajanje bolj fleksibilnih delovnih pogodbenih razmerij, okrepitev delovanja zavodov za zaposlovanje, še posebej za ljudi s slabšimi zaposlitvenimi možnostmi; zmanjšanje segmentacije na trgu dela še posebej za mlade.

Mala priporočila pa so:

• učinkovita raziskovalna in inovacijska strategija –predvsem implementacija
• zboljšanje konkurence na področju storitev
• izboljšanje izvajanja ukrepov energetske učinkovitosti
• izboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela

Mimogrede, še lani je bilo malih osem!

To so reči, o katerih v tem mandatu nismo našli rešitev, deloma tudi zato ne, ker zanje ni bilo soglasja najpomembnejših deležnikov. Socialne partnerje na ESS sem zato pozval, da do 15.8.2008 predlagajo rešitve. Kako povečati prožnost trga delovne sile in hkrati ne poslabšati varnosti? Kako dolgoročno razbremeniti pokojninsko blagajno in s tem ceno dela?

O njihovih predlogih potem lahko teče tudi razprava v okviru predvolilne kampanje, stranke lahko zavzamejo stališča in dobijo (ali pa ne) mandat za določeno vrsto rešitev. Da se ne bi pogovarjali samo o patrijah in tajkunih. Poziv daje ESS aktivno vlogo - torej ne bo samo požegnal predloga, ki ga bomo poslali v Bruselj, ampak ima možnost, da se aktivno vključi v iskanje rešitev.

Večja vključenost (paticipacija) deležnikov v proces lizbonskih reform je bil tudi eden od predlogov osvežene lizbonske strategije, ki smo jo sprejeli marca letos.

3x visoki C za prihodnost internetne ekonomije

Kot ste morda prebrali na mikroblogu sem v Seulu na ministrskem sestanku OECD "The Future of the Internet Economy". Trije C-ji so creativity (ustvarjalnost), convergence (konvergenca) in confidence (zaupanje).

Zadevo je organiziral OECD v močnem vsebinskem sodelovanju z ISOC. Vint Cerf je morda najbolje povzel skupni točki med svobodnjaki, ki so naredili internet, in OECD: "open, accessible internet that brings economic and social benefits".



Seulska deklaracija

Sprejeli smo Seulsko deklaracijo. Še nekaj vtisov:

1. Internet je osnovno orodje za poslovanje, ne več kaka posebna priložnost. Politika do interneta je zato "mainstream economic policy". Je gonilnik gospodarske rasti, niža ovire za vstop na trg inovacij ... ampak to še slabo poznamo, zato bo OECD vpregel svoj ekspertni stroj, da bomo to znalo meriti.
2. Internet je orodje svobodnega tržnega gospodarstva, ki "spodbuja tekmovanje in krepi kupca".
   
3. Zato v ospredje stopa varnost ... kjer je pa hitro lahko skušnjava, da se ta varnost en prelevi v kontrolo in "zapiranje" interneta. Veliko udeležencev se je zavzelo, da internet ostane v skrbi civilne družbe in strokovnjakov, torej proti večji regulaciji s strani držav, EU ali OZN.
4. Tema postaja zasebnost in zbiranje podatkov o kupcih.
   
5. Vstopilo se je tudi na vlak "klimatskih sprememb" in kaj vse lahko internet naredi za to. Sem se priključil - beri do konca.
   

Wireless Broadband Telefon

Koreja slovi po zelo dobri IP infrastrukturi. Deluje že WiMax oz. WiBro, ki so nam ga za test razdelili tudi ministrom (bomo vrnili, ne bo korupcije!). Dobil sem Samsungov telefon Anycall, ki deluje tudi v WiMax omrežju in klice opravlja preko IP omrežja; mobilni operaterji se bodo sicer še nekaj let upirali, ampak prej ali slej bomo vse klice opravljali na VoIP način. Telefoniranje via VoIP je na tem telefonu popolnoma transparentno. WiBro omogoča tudi TV prenose in video na zahtevo - vse je lepo integrirano v media player.

Wireless Broadband za Laptop

Na posodo smo dobili tudi USB plačko z WiBro anteno. Dala mi je za en dan dela. Namreč, nikjer zastonj WiFi-ja. Plačljivi razmeroma drag. Torej bi jo bilo pametno usposobiti. Problem so bili krmilniki, ki so jih dali zraven na CDju. Moj notesnik pa brez CDja. Naivno sem mislil, da bom že nekje iz interneta dol potegnil, pa ni šlo. Krmilnik je moral biti natanko tisti, ki ga nudi Telekom Koreja. Dve stvari mi torej nista všeč:

1. Vezava hardvera na ponudnika. Česa takega na WiFi ne boste videli. V tem se čuti tipično telekomsko obnašanje.
2. Zadeva ima nekakšno SIM kartico. Zakaj? Spet telekomovski refleks, da je omrežje pametno, ne pa njegovi robovi. Username/password je popolnoma dovolj! Imam občutek, da se nekdo pripravlja na WiMax Roaming.

Tule v dvorani, globoko v stavbi in kjer je morda še kak uporabnik skoz nekaj ven meče, sicer sem pa Firefox 3 prenašal s cca. 170 kByte/sekundo.

Global Media Delivery

To je bil naslov na eni od stojnic paviljona, ki je bil posebej za ministre pripravljen v okviru World IT Show 2008. Po domače povedano je to YouTube za HDTV. Prihaja. Upam, da se je katera od prisotnih gostij vprašala, kakšen smisel ima ob tem še funkcionalna delitev telekomov. Videti je bilo tudi vmesnik za digitalno TV, kakšnega sem si želel, ne pa videl, ko sem se s tem igral pred dobrim letom.

Spodbujati investicije in varovati uporabnika

Direktor FCCja je bil Kevin Martin je bil osvežujoč: "Robust, competitive market place drives innovation and provides value for consumers". Za razliko od predloga Redingove so spekter prodali najboljšemu ponudniku, ne pa, da se ga pol rezervira za ene, pol pa za druge. Sploh se FCC zavzema predvsem za to, da spodbuja investicije v IKT infrastrukturo in tako ga razumem, in se vse bolj umika iz regulacije omrežja v skrb za to, da v omrežju ni omejitev za to, kakšne storitve in kakšne vsebine se po njem pretakajo. Ob tem se človek seveda vpraša, kolikšna motivacija za investicije v infrastrukturo je razvezava lokalne zanke.

Mojih 5c

Sodeloval sem na panelu o kreativnosti in svojo razpravo osredotočil na vpliv, ki ga ima internet na oblikovanje kulture in vrednot. Internet ni samo okolje, v katerem se dogajajo inovacije, kjer ima vse več ljudi možnost, da izkažejo svojo ustvarjalnost in inovativnost. Je tudi okolje, ki oblikuje vrednote in kulturo. Uspešni izdelki in storitve morajo biti s tem kompatibilni, tovrstne "kulturne in vrednostne" lastnosti pa jim dajo prav ustvarjalneži.

V zaključni razpravi o deklaraciji sem opozoril na pomen odprtih inovacij in s tem povezanim odprtim dostopom do znanja, ki v deklaraciji sicer je, ampak sramežljivo (kaže, da so nekaj umaknili). Opozoril sem na javno financirane raziskave, ki so npr. povezane s klimatskimi spremembami, in kako bi lahko nastajanje in diseminacijo novih okoljskih tehnologij pospešili, če bi bil dostop do tega znanja odprt. Internet je odličen primer, kako hiter je lahko razvoj tehnologij, če temelji na odprtih standardih in odprtih inovacijah. To je poučno tudi za druga področja znanosti in tehnologije.

Našli so me tudi me tudi iz YouTube, kjer sem moral odgovoriti na vprašanje, kaj lahko internet prispeva za boljši svet. Povedal sem nekaj takega, kot pred meseci za Blogorolo. Da boljši svet seveda lahko pomeni edino boljše ljudi ... in da se skozi Web 2.0 sliši glas vedno večjega števila ljudi ... in da če verjamemo, da so ljudje dobri (menda so evolucijsko preživeli osebki, ki so bili dobri in sočutni) ... svet zato postaja boljši. (Ne sliši se več samo tistih, ki jih vodi volja do moči). Bolje pišem kot govorim.