 |
| vir: The Guardian |
There is an app for that
In ne, to ni živo bloganje, kjer nekdo tipka, kaj se dogaja. Tudi ni zasipanje twitter časovnice s tvitanjem vsake za silo domišljene misli, ki je bila na dogodku povedana. Tudi ni objavljanje svojčka na svojček.
V zadnjih dneh so postale široko dostopne aplikacije, ki omogočajo "radijski" ali "televizijski" prenos dogodkov, ne da bi se ti zdeli pomembni nacionalki, komercialki ali senzacionalki. Z zvezo "široko dostopne" razumem, da so se pojavile tudi na androidu in da je okrog le-teh kar nekaj zanimanja. Eksebicionisti vseh barv in nagnjenj ne snemajo več selfijev, ampak se v živo prenašajo, mestu in svetu, po internetu.
 |
| vir (malo zastarelo, oboje zdaj tudi na Androidu). |
Zvok in slika
Aplikački za prenos videa sta Periscope in Meerkat. Obe sta povezani s tviterjem - da obstaja prenos nečesa v živo se objavi na tviterju. Pri drugem je to obvezno, pri prvem je opcija. Prvi zadevo lahko arhivira za kasnejše gledanje, drugi ne. Prvi dela samo na Android KitKat, drugi tudi na starejših verzijah. Prvi dela boljše. Se mi zdi.
Zvok in pika
Prenašanja videa je precej podatkovno intenzivno, treba je aktivno snemati, na telefonu ali tablici v tem času ne morete početi nič drugega. Če ne gre ravno za dogodek, v katerem bi radi poudarili lepoto nastopajočega, zadostuje, da se sliši, kaj je bilo povedano. Pametni telefon npr. daste govorcu na pult, podobno, kot novinarji tja odložijo snemalnike.
Sklepno
Radio in televizija gresta po poti časopisov. No, ampak to že vemo. Koliko se bodo ti živi prenosi obnesli, bomo pa še videli.