Imeli smo fantastične olimpijske in svetovne prvake v posamičnih disciplinah. Imamo merila, kako se nagradi medalja na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih in teh pravil smo se v vseh primerih držali. Nihče ni bil prikrajšan. Vse nagrade so bile izplačane.
Merila pa ne opredeljujejo izvenserijske izjemnosti. Rezultati Tine Maze so bili izvenserijski. Dosegla je več, ko so avtorji pravilnikov upali pričakovati, da bo kak slovenski športnik kdaj dosegel. Zato tudi izjemna nagrada. Vlada ima pravico in dolžnost, da tako izjemnost prepozna in nagradi.
Ko sem se odločil, da predlagam vladi posebno nagrado za Tino Maze, sem tudi napovedal, da bom predlagal spremembo pravil, da bi določala tudi nagrade tudi za tako izjemne dosežke, pa so dogodki prehiteli vlado, katere član sem bil.
V zadnji sezoni je bila po zaslugi Tine Maze Slovenija, s svojo zastavo in svojo himno, v vseh velikih svetovnih medijih, na velikih svetovnih televizijskih omrežjih, na naslovnicah številnih časopisov in revij. Vsaka država bi takemu športniku oziroma športnici zagotovila prav vse, kar potrebuje. Pri nas pa se piha na dušo pregovorne slovenske zavisti ter demonstrira naše splošno nelagodje pred izjemnostjo in individualnostjo. Tega bi se morali zavedati tudi slovenski politiki, ki so, če naj verjamem medijskim zapisom, temu nepremišljeno pritrjevali.