Prejšnji teden sem govoril na podelitvi diplom na Filozofski fakulteti. Mislim, da je bilo to trejič v zadnjih petih letih, ko sem govoril diplomantom. Tole sem si bil pripravil:
Spoštovani ...
vesel sem, da sem tukaj. Politiko se javno prikazuje kot enostavno reč, kjer so naši proti vašim, javni proti zasebnim, tehnika proti humanistiki. Poenostavlja se zato, da bi razumeli tudi tisti, ki razumejo nogomet, kjer pa seveda si stojita dve ekipi druga proti drugi.
Tukaj sem zato, da povem, da stvari niso tako enostavne.
Glede humanistike in tehnike: celo na svetu ministrov v Bruslju sem povedal, v kar trdno verjamem, da danes je danes tudi za tehnološki ali gospodarski uspeh potrebna kombinacija tehnologije in humanistike, z besedami Steva Jobsa, ki je rekel: Apple je uspešen, ker deluje na presečišču tehnologije in liberalnih umetnosti.
V diskusijah v naslednjem raziskovalnem programu EU – Obzorje 2020 – sem se zavzel za enakopraven položaj družboslovja in humanistike. Trdno verjamem, da se svetovno gospodarstvo spreminja: iz ekonomija pomanjkanja gremo v ekonomijo izobilja, iz produktov, ki imajo funkcijo v produkte, ki imajo smisel. Vsaka moja karikatura z WC metlico je koristna za to, da to razumejo tudi tisti, ki sicer kaj dosti ne premišljujejo.
In smisla ni v tehnologiji, narava je sama po sebi nesmiselna, smisel vsemu skupaj daje človek, homo sapiens in humanistika je tisto področje, ki to sistematično proučuje. Filozofija ni samo ljubezen do modrosti, je tudi ljubezen do smisla.
Smisel iščete in študirate v tej hiši: filozofi modrosti, jezikoslovci besedam, zgodovinarji preteklosti, geografi prostoru, psihologi človeškemu življenju.
Ni bolj ali manj pomembnih znanosti, so samo slabši in boljši znanstveniki. Humanistična znanja za gospodarski razvoj niso nič manj pomembna od tehnoloških, ima pa trg dela svoje zakonitosti in izobraževalni sistem se jim mora prilagajati. Oz. še bolje: prilagajati se mu morajo mladi, ko se odločajo, kaj bi študirali.
Preden čestitam diplomantom, moram čestitati tudi njihovim mentorjem in sploh vsem učiteljem in se jim zahvaliti za trud, ki so ga vložili v izobraževanje te generacije. Filozofska fakulteta deluje v obupnih prostorskih in slabih materialnih razmerah, ki se zaradi splošnega varčevanja v državi ne bodo hitro izboljšale. Jaz se vam zahvaljujem v naprej, ker vem, da boste kljub začasno slabšim pogojem, delo zavzeto opravljali še naprej.
Materialne razmere se od fakultete do fakultete zelo razlikujejo, različne so možnosti zaslužka na trgu in iz izrednih študijev, nekje imajo iz nekaj sto študenti iste smeri čisto prihranke pri ekonomiji obsega kot fakulteta, kot je vaša, kjer je množica manjši smeri – a prav tako potrebnih.
Država nima več možnosti, da bi to upoštevala, ker univerze financira v kosu, imajo pa vodstva univerz možnost, da se izkažejo in naredijo kaj več, kot da zgolj prenakazujejo denar: da upoštevajo specifike in izkažejo skrb za manj popularna a potrebna znanstvena področja.
Verjetno je med profesorji in mentorji tudi kdo, ki ga ZUJF sili k upokojitvi. S tem v zvezi naj pojasnim: ne gre za ukrep, ki bi bil posebej uperjen proti univerzitetnim učiteljem. Ukrep velja za vse javne uslužbence. Ukrep zaključi pogodbo o delovnem razmerju, ne preprečuje pa, da bi se sklenila nova. Omogoča, ne pa prisili upokojitev.
Če dekan ali rektor oceni, da je učitelj nepogrešljiv, vrhunski, lahko z njim takoj skleneta novo pogodbo. Če dela za gospodarstvo ali pridobiva druga sredstva na trgu, se lahko zaposli tudi na teh sredstvih. Skratka, vodstva so spet pred nalogo, da sprejemajo odločitev. Te včasih ne bodo lahke, ker v mnogih primerih na mesta čakajo mladi in sposobni ljudje.
Čestitam tudi staršem. Spraviti svojega otroka do diplome ni majhna stvar. Pravijo, da imamo brezplačno šolstvo, ampak vsi vemo, da nas, starše, izobraževanje vseeno kar nekaj stane. V nasprotju s stereotipi si vladi ne želimo, da bi bila Slovenija država, kjer bi lahko študirali samo bogati.
Spoštovani študenti, beseda diploma je grškega izvora, pomeni prepognjen list papirja. Diploma je licenca. Licenca za to, da vas bodo pustili delati. Da znate delati. To garantira papir, ki ga boste danes dobili.
Razlika pa je, ali znate delati pravilno, ali pa znate delati prave stvari. Tisti, ki delajo stvari pravilno, tako Peter Drucker, so v najboljšem primeru managerji. Tisti, ki delajo prave stvari, so voditelji.
Jaz vam želim, da bi imeli čim večkrat priložnost, da bi delali prave stvari.
Spoštovani ...
vesel sem, da sem tukaj. Politiko se javno prikazuje kot enostavno reč, kjer so naši proti vašim, javni proti zasebnim, tehnika proti humanistiki. Poenostavlja se zato, da bi razumeli tudi tisti, ki razumejo nogomet, kjer pa seveda si stojita dve ekipi druga proti drugi.
Tukaj sem zato, da povem, da stvari niso tako enostavne.
Glede humanistike in tehnike: celo na svetu ministrov v Bruslju sem povedal, v kar trdno verjamem, da danes je danes tudi za tehnološki ali gospodarski uspeh potrebna kombinacija tehnologije in humanistike, z besedami Steva Jobsa, ki je rekel: Apple je uspešen, ker deluje na presečišču tehnologije in liberalnih umetnosti.
V diskusijah v naslednjem raziskovalnem programu EU – Obzorje 2020 – sem se zavzel za enakopraven položaj družboslovja in humanistike. Trdno verjamem, da se svetovno gospodarstvo spreminja: iz ekonomija pomanjkanja gremo v ekonomijo izobilja, iz produktov, ki imajo funkcijo v produkte, ki imajo smisel. Vsaka moja karikatura z WC metlico je koristna za to, da to razumejo tudi tisti, ki sicer kaj dosti ne premišljujejo.
In smisla ni v tehnologiji, narava je sama po sebi nesmiselna, smisel vsemu skupaj daje človek, homo sapiens in humanistika je tisto področje, ki to sistematično proučuje. Filozofija ni samo ljubezen do modrosti, je tudi ljubezen do smisla.
Smisel iščete in študirate v tej hiši: filozofi modrosti, jezikoslovci besedam, zgodovinarji preteklosti, geografi prostoru, psihologi človeškemu življenju.
Ni bolj ali manj pomembnih znanosti, so samo slabši in boljši znanstveniki. Humanistična znanja za gospodarski razvoj niso nič manj pomembna od tehnoloških, ima pa trg dela svoje zakonitosti in izobraževalni sistem se jim mora prilagajati. Oz. še bolje: prilagajati se mu morajo mladi, ko se odločajo, kaj bi študirali.
Preden čestitam diplomantom, moram čestitati tudi njihovim mentorjem in sploh vsem učiteljem in se jim zahvaliti za trud, ki so ga vložili v izobraževanje te generacije. Filozofska fakulteta deluje v obupnih prostorskih in slabih materialnih razmerah, ki se zaradi splošnega varčevanja v državi ne bodo hitro izboljšale. Jaz se vam zahvaljujem v naprej, ker vem, da boste kljub začasno slabšim pogojem, delo zavzeto opravljali še naprej.
Materialne razmere se od fakultete do fakultete zelo razlikujejo, različne so možnosti zaslužka na trgu in iz izrednih študijev, nekje imajo iz nekaj sto študenti iste smeri čisto prihranke pri ekonomiji obsega kot fakulteta, kot je vaša, kjer je množica manjši smeri – a prav tako potrebnih.
Država nima več možnosti, da bi to upoštevala, ker univerze financira v kosu, imajo pa vodstva univerz možnost, da se izkažejo in naredijo kaj več, kot da zgolj prenakazujejo denar: da upoštevajo specifike in izkažejo skrb za manj popularna a potrebna znanstvena področja.
Verjetno je med profesorji in mentorji tudi kdo, ki ga ZUJF sili k upokojitvi. S tem v zvezi naj pojasnim: ne gre za ukrep, ki bi bil posebej uperjen proti univerzitetnim učiteljem. Ukrep velja za vse javne uslužbence. Ukrep zaključi pogodbo o delovnem razmerju, ne preprečuje pa, da bi se sklenila nova. Omogoča, ne pa prisili upokojitev.
Če dekan ali rektor oceni, da je učitelj nepogrešljiv, vrhunski, lahko z njim takoj skleneta novo pogodbo. Če dela za gospodarstvo ali pridobiva druga sredstva na trgu, se lahko zaposli tudi na teh sredstvih. Skratka, vodstva so spet pred nalogo, da sprejemajo odločitev. Te včasih ne bodo lahke, ker v mnogih primerih na mesta čakajo mladi in sposobni ljudje.
Čestitam tudi staršem. Spraviti svojega otroka do diplome ni majhna stvar. Pravijo, da imamo brezplačno šolstvo, ampak vsi vemo, da nas, starše, izobraževanje vseeno kar nekaj stane. V nasprotju s stereotipi si vladi ne želimo, da bi bila Slovenija država, kjer bi lahko študirali samo bogati.
Spoštovani študenti, beseda diploma je grškega izvora, pomeni prepognjen list papirja. Diploma je licenca. Licenca za to, da vas bodo pustili delati. Da znate delati. To garantira papir, ki ga boste danes dobili.
Razlika pa je, ali znate delati pravilno, ali pa znate delati prave stvari. Tisti, ki delajo stvari pravilno, tako Peter Drucker, so v najboljšem primeru managerji. Tisti, ki delajo prave stvari, so voditelji.
Jaz vam želim, da bi imeli čim večkrat priložnost, da bi delali prave stvari.