sobota, 22. oktober 2011

Naši in vaši

Če kaj, potem se je bilo v triletnem Pahorjevem mandatu mogoče iz primerov naučiti, kaj je to "bullshit". Slovar pravi, da je to vulgarna beseda za "neumno, zavajajoče in samohvalno govorjenje".

Ena od teh puhlic je bilo tudi Pahorjevo moraliziranje iz leta 2008 o tem, da se moramo nehati deliti na "naše in vaše". Praznih zato, ker se s tem ni mogoče ne-strinjati-se in zato, kar se delitve ali ne delitve pokažejo pri konkretnem delu. Tudi jaz sem bil nasedel. Ljudje so po naravi leni in hvaležno sprejmejo napotek, naj se izognejo miselnemu naporu, ki ga terja razmislek o tem, kje imajo prav "naši" in kje "vaši".

O tem, da se moramo "nehati deliti", so imeli do zdaj največ za povedati tisti, ki so bili pred štirimi leti razdeljeni v štiri stranke (SD, LDS, Zares, Desus) in bodo 2011 razdeljeni v še dve do tri nove. Danes je praznina te puhlice v ospredju izjav stranke, ki se imenuje lista.

Saj me ima, da bi predlagal, da se nehamo deliti na tiste, ki delijo (na naše in vaše), in na tiste, ki ne delijo (na naše in vaše). Mar ni to še za stopnjo bolj razsvetljeno? Ampak to bi bilo za povprečnega volivca miselno že preveč zahtevno, čeprav pokaže vso absurdnost te parole.

Politika je spopad idej in če med idejami ni razlik, potem vse skupaj nima smisla. Na stvari gledamo različno in po tem se razlikujemo. Napredek je v spopadu idej. Ne smejo pa te delitve preprečiti, da (1.) se ne bi o razlikah civilizirano pogovarjali, (2.) našli stične točke pri katerih bi lahko sodelovali. In (3.) ne pustili razlikam, o katerih ne pridemo skupaj, da nam škodijo pri 1 in 2.

petek, 21. oktober 2011

December junija

Avtorica hvalnice Virantu prispevka o Virantu je citirala nekaj mojih tvitov, ni pa citirala tegale:

 Ni ga citirala, ker je takole zmagalo navdušenje nad logiko:
Lani decembra se je Virant pojavil v gibanju "resetirajmo Slovenijo" (a šele v okviru akcije 'Gremo na volitve', kot je izpostavil SDS-ov Žiga Turk, in ne med "originalnimi" resetiranci), kjer je skupaj z Janezom Šušteršičem, Markom Pavliho, Matejem Lahovnikom, Radom Pezdirjem in Žigo Turkom državljane pozival, naj podprejo predčasne volitve. To je bilo junija. 
Pomagajmo bralcem, ki jim kratkotrajni spomin ne nese čez več kot deset besed:
Lani decembra se je Virant pojavil ... To je bilo junija. 
Ali je bil december šele junija, ali pa je bil do junija predsednik Zbora za republiko. Bralci, ki jim je pozitivna energija važnejša od resnice, bodo rekli, da volivcem niso všeč ljudje, ki kar naprej nekaj kritizirajo, da naj neham zapenjati in pokažem več tolerance. Veste kaj? Me eno figo briga za take glasove.

ponedeljek, 17. oktober 2011

Protestniki z razlogom, protest brez naslovnika


Gospodarska kriza razvitega Zahoda je globlja, kot je kazalo na prvi pogled. Ne gre za nekaj neodgovornih finančnikov. Gre za to, da vedno manj ljudi proizvede vedno več dobri, ki jih nihče res ne potrebuje. Gre za to, da se spreminja vzorec potrošniškega kapitalizma v katerem so podjetniki dobro plačevali zaposlene, saj so ti s svojimi plačami kupovali njihove izdelke. Napredek tehnologije in organizacije delovna mesta hitreje uničuje kot ustvarja nova.

V nekaterih državah standard povprečnega državljana pada, celo v Evropi je več takih, ki menijo, da bodo njihovi otroci živeli slabše, kot živijo sami, kot optimistov. Politika nima pravih odgovorov, v ZDA in Sloveniji so zaupali ljudem, ki so lepo oblečeni in na prvi pogled pametno govorijo, od lepih besed k potrebnim dejanjem pa ne pridejo.

Brezizhodnost situacije rodi frustracijo, frustracija pa upor in proteste. V Ljubljani se je zbrala čudna mešanica mladih anarhistov, ostarelih večnih upornikov, radovednežev, kliktivistov (lepo vreme jih je zmamilo od tipkovnic) in hohštaplerjev (kot je rekel Milijonar, škoda, da je bila trgovina z dragimi Apple računalniki in telefoni zaprta, promet bi bil dober). Zgaranih Semoličevih delavcev, ki na svojem križu nosijo breme globalizacije in delajo, da bi otroci lahko študirali, ni bilo. Dan je bil lep, primeren za oddih po napornem tednu, ali za zadnja dela na polju.

Ameriški protestniki so v odprtem pismu čajankarjem - iščoč soglasje in zavezništvo - zapisali 
ne gre nam za to, da prerazporedimo bogastvo, gre nam za to, da ukinemo legalno korupcijo v vladnih pisarnah. Želimo, da kriminalci odgovarjajo za kraje in  goljufije v gospodarstvu.  
V Sloveniji bi torej naslovnik protestov moral biti naš avtohtoni pajdaški kapitalizem in pajdaši. Potrebujemo rešitve, ne protestov. In rešitev ni menjavanje pajdašev, ampak demontaža sistema. Zahtevati bi veljalo dobra delovna mesta in gospodarsko rast, ki omogoča odpravo nepravičnih razlik v družbi. Namesto tega so dopustili, da jim je spregovoril Zoran Janković, manager tujega premoženja in podjetnik »na svojem« družinskem, ki se je v sistemu pajdaškega kapitalizma izjemno dobro znašel. Ko sem izvedel za to travestijo, je ljubljanski dogodek zame izgubil vso kredibilnost in sem šel domov.

To je daljša verzija komentarja, ki sem ga napisal za današnji Večer.

sreda, 12. oktober 2011

Koalicija za brezpravno državo?

STA poroča:
Kdor se zadnji smeje, se smeje najslajše. Vir: Had blog.
Ljubljana, 12. oktobra (STA) - Preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja z gradbenimi posli, zaradi nesklepčnosti ni mogla zaslišati lastnika Electe Holding Jureta Jankovića, sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Predsednica komisije Alenka Jeraj (SDS) je napovedala, da ga bodo vnovič povabili za petek, a je njegov odvetnik dejal, da takrat prisotnosti ne morejo zagotoviti.
In še bistveno:
Na današnji seji so manjkali predstavniki SNS, DeSUS, LDS in Zares.


sreda, 05. oktober 2011

Sodba o Titovi, mnenje o obdobju


Odločitev ustavnega sodišča je z razsodbo eno temo iz naše preteklosti zaprlo. Ni se nam treba ukvarjati s tem. So ljudje, ki bodo morali razsodbo večkrat prebrati, da bodo razumeli, kaj piše, ostali pa se lahko posvetimo prihodnosti.

Ustavno sodišče je dalo pravno mnenje o eni cesti in vrednostno oceno nekega obdobja. Od vsakega odločevalca posebej je odvisno, ali bo razsodbo razumel kot pravnik ali kot človek. Razsodba nikomur ničesar pravnega ne nalaga v zvezi z odlikovanjem Erlu ali o drugorazrednih temah, bi pa od nepravnika pričakoval, da bi se tistim, ki jih je to prizadelo, opravičil, ter priznal napako.

Debata o preimenovanju vseh mogočih drugih ulic in trgov ni tema za predvolilno obdobje. Kulturni boj ni tema za predvolilni čas. Ustavno sodišče je nekaj odločilo, odločilo je soglasno, odločilo je ob zavedanju, da so pod Titom zgradili tudi kako avtocesto.

Komentarje sem onemogočil, igrajte se partizane in domobrance kje drugje.