28. julij 2011

Vest konservativca

Na dve polemiki iz zapisa Pot v Oslo odgovarjam v prispevku, ker je sicer skoraj nemogoče ostati pregleden.

@Anonimni ob 16:34

Pišete:

"Jaz ne vidim nekega pretiranega naslajanja. Je naslajanje to, če kdo vidi problematičnost in nevarnost skrajne desnice? Se vam ne zdi problematična?"

Naslajanje so opazili tudi tuji komentatorji; da so se progresivni novinarji kar oddahnili, da so lahko s prstom pokazali na domačega sovražnika, na ljudi, ki jih je dovoljeno sovražiti. In ker je en ABB premalo ... O problematičnosti skrajne desnice pa nočem razpravljati, čeprav mi je nekje na twitterju ušlo, kaj si o tem mislim. S tem bi namreč branil nekaj, kar se mi ne zdi vredno braniti in bi pristal na tezo, da je bila akcija ABBja akcija skrajne desnice. Kar je nekaj, kar se ji skuša podtakniti, kjer pa skrajne desnice nimajo, pa desnici kar tako, kjer pa desnice nimajo pa pač nekomu, ki ga ne marajo. Ravno proti temu, da bi se debata razvila v to smer, sem se oglasil; proti zlorabi ABBja za domačo ideološko veliko potrebo.

Mene ni sram, da se deklariram za desničarja, pa čeprav sem morda bolj sredinski od mnogih, ki jim je to narodno, pa bi se smehljali, da so sredina. To pravim zato, ker mora »biti desničar« v neki normalni politični geometriji dobiti domovinsko pravico. In konotacijo, ki je natanko toliko apriorno negativna kot je "biti levičar".

ABB ni skrajni desničar!

In naj ob tem še spomnim, da je nasploh take tipe, kot je ABB, ali skrajneže, ki mislijo podobno, a ne nastavljajo bomb, zavajajoče imenovati za skrajno desnico. Nekdo je napisal, da je največji PR uspeh evropske levice, da je nacional-socializem prodala kot skrajno desnico. Ideologijo, ki je bila socialistična, proticerkvena, protiliberalna, za močno državo, ki je bila proti vsemu, za kar konzervativne stranke stojijo. Komunisti so ekstremni socialisti, nacisti pa ne ekstremni konzervativci!

Pravite, da se vam

"zdi nekoliko nenavadno tudi to, da pišete, da za tem napadom ni bilo politične agende, da je v manifestu do POTANKOSTI razdelana njegova politična agenda, ki je v osnovi politična agenda skrajne desnice".

Napisal sem, da ni bilo organizirane politične agende. Blodnje ene človeka niso agenda, dokler jo za svoje ne vzame večja skupina. Njegovo pisanje ni bilo nikogaršnja agenda. Objavil ga je par ur pred napadom. Cela ideja tega, da to imenujete »agendo skrajne desnice« je v tem, da se soodgovornost za njegov zločin nalima še komu, ki ga imamo pač v želodcu. Ampak ni, pa če ga še tako ne maramo in še se skrajno desnico še tako ne strinjamo. ABB je bil tudi proti globalizaciji, ampak zato protiglobalisti niso prav nič soodgovorni za to, kar je naredil. Obtoževati zdaj protiglobaliste ali prostozidarje, bi bilo poceni zbiranje političnih točk. No ja, več točk prinese takisto obtoževanje "krščanske desnice".

Ponujate primerjavo z napadi islamistov

»Zakaj bi veljalo, da ko napad izvede kdorkoli drug, je odzadaj politična agenda, bodisi levičarska, bodisi Islamska, bodisi neka tretja, ko pa napad izvede skrajni desničar pa agende naenkrat ni, nobene povezave na politiko, je pač samo en "norec", tako iz niča, brez navezave na karkoli.«.

Bistvena objektivna razlika med ABB in napadi Al-Kaide, ETE, IRE, Rdečih brigad ipd. je, da je za napadom stala organizacija. Bistvena razlika med islamskim in, kot so mu nekateri mediji nekorektno rekli, »krščanskim« terorizmom ABBja je, (1) da za ABB ni organizacije ali skupine, (2) da te skupine nimajo podpornikov v uradni cerkveni hierarhiji niti (3) za to ni mogoče najti opravičila oz. napotkov v svetih besedilih krščanstva. V primeru islamskega terorizma so vsi trije pogoji izpolnjeni. To je zgolj argument za to, da je med ABB in Al-Kaido velikanska razlika in ne za to, kar vam zdaj hodi po glavi, da bi mi očitali.

Pravite, da se Vam zdi

»da se eni desničarji nekako čutijo napadene, ko se kritizira stališča tega Breivika.«

Vidite, tu se popolnoma motite. Nihče se ne čuti za napadenega, ni pa pripravljen kasirati argumenta diskreditacije skozi asociacijo. Ampak tudi če bi imeli podobna stališča, v čem postanejo ta stališča sama po sebi vprašljiva, če nekdo, ki jih tudi ima, pobija otroke. Da boste lažje razumeli: zakaj bi bil argument proti antiglobalizaciji, da je bil ABB antiglobalist. Zakaj bi bil argument proti geyem, da je bil ABB pro-gay?

S stališči je treba polemizirati zaradi stališč, ne pa, ker so podobna temu, kar piše v 1500 straneh ABB. Slednje je zgolj in samo poceni zbiranje političnih točk. Sicer bi si še kdo domišljal, da če ne nastavljaš bomb, so pa stališča v redu.

Imate pa prav, ko pravite,

»da zmerna evropska desnica nima težav z obsodbo politične agende (da, politične agende), ki jo zagovarja Breivik in podobni. In da se ne počutijo prav nič napadene, če nekdo obsoja njegove ideje o čisti Evropi in verskih vojnah in izgonih.« 

Skratka, v tem in prejšnjem citatu ste v nasprotju sami s sabo.

Anonimni 21:40

Zapirati ust si pa ne pustim. Pišete:

»Da gre član stranke SDS razpredati o političnem okoriščanju nad to nesrečo med tem, ko strankarski kolegi vsakič, ko dobijo priložnost povedo, da bo džamija v Ljubljani v Slovenijo zvabila islamske teroriste. Neverjetno.«

To je neresnično. Pogrevate propagando. Glejte Wikipedijo. To je debata o ABB in ne pustim, da bi jo eksploatirali za domače potrebe. Niti se ne pustim zvabiti v kakršnokoli zagovarjanje česarkoli. To namreč hočete, da bi se zaradi ABB začeli zagovarjati za vse, od križarskih vojn, do svete inkvizicije do ljubljanske džamije.

Pravite, da ne od mene,

»kaj šele od kakega vašega strankarskega kolega, še nisem slišal, da bi dejal, da biti musliman ne pomeni biti islamski terorist«.

Najprej, jaz pišem v svojem imenu in ne v imenu SDS. Ste kdaj slišali, da bi jaz rekel obratno, da so vsi muslimani teroristi? Če ste, se mi javite. In jaz se tudi ne spomnim, da bi kak moj strankarski kolega kdaj rekel, da so vsi muslimani teroristi. Če je to kdaj kdo rekel na Fox News, ne vem, zakaj bi to mi morali demantirati. To je spet propaganda, ki ji nasedate.

Pravite:

»Prav tako strankarski kolegi nikdar ne spustijo priložnost omeniti, da so vsi levi pravzaprav zagovorniki komunizma in vsega hudega, ki je s komunizmom povezano. Vsi isti pa čeprav niso storili nič kar bi se celo po današnji zakonodaji lahko preganjalo.«

Ja, ne vem. Naj vas zdaj v vašem stilu nazaj vprašam, zakaj pa v svojem pisanju na mojem blogu niste obsodili komunizma? Naj vas napotim na citat, dva navzgor, kako ste vi posploševali izjave na vse moje strankarske kolege. A vidite, kako absurdno je vaše pisanje? A ne vidite, kako ste prav taki, kot naj bi bili tisti, ki jih kritizirate. Seveda s to razliko, da se sami s sabo strinjate. Kako mi gre na živce, ko se ima nekdo za nekaj boljšega, za tolerantnega, širokega, pa se v našem medijskem prostoru pač slučajno srečuje pretežno z idejami, s katerimi se itak strinja. Malo bolj grobo je to povedal @bonifacij.

Logika »kdor se z mojimi idejami ne strinja, ni toleranten« je višek netolerance. Ne, ni netoleranten, samo strinja se ne. Toleranca ne pomeni, da se strinjamo. Pomeni, da trpimo razliko v mnenjih.

Tole je tudi fajn citat:

»Ampak nič hudega. Vsak vidi stvari po svoje in tako je tudi prav. Pričakujem pa, da boste naslednjič, ko se bo govorilo o džamiji v Ljubljani, svojim strankarskim kolegom izrekli iste besede kot ste jih zapisali sedaj. Povedali jim boste, da biti iste vere kot terorist ne pomeni, da so vsi iste vere teroristi. Da ima večina muslimanov (1,4 milijarde ljudi) odklonilen odnos do z bombami opasanimi samomorilci, da se ostali muslimani ne razstreljujejo temveč molijo,...«

Naj vam jaz zdaj očitam, kaj bi vi kdaj komu povedali o komunistih? Kakšno zvezo ima to sploh še z ABB? Vidite, kako ste nek primer iz Norveške vpregli v propagando nekih svojih agend, neke svoje opcije, svojih domačih antipatij in starih zamer?

To je tisto, kar sem na blogu v osnovi kritiziral, in to mi empirično potrjujete.

27. julij 2011

Ena knjiga, tri cene

Res svinjarija. Ista knjiga za Amazon Kindle: preko Amazon Window Shop Appa na iPadu $11.50, ampak pravi,da je ne more dostaviti na iPad, naj grem na splet. Na spletu je $14.99. Pogledam še kar direkt preko Kindla ... $15.52!
Če bi bila cena povsod ista, bi zadevo knjigo że kupil, tako se pa ne pustim imeti za norca.
PS. Tole je sicer napisano s programčkom Blogsy.

24. julij 2011

Pot v Oslo

Nad dogodki v Oslu sem zgrožen. Sočustvujem z bližnjimi žrtev in obsojam storilca. Skrbijo pa me nekatere reakcije, ki niso ne strpne, ne multikulturne ampak v bistvu lajšajo pot Breivikovim naslednikom. Gotovo dobronamerne - kot tlakovci na poti v pekel.

Islam ali krščanstvo

Ko je bomba eksplodirala pred vladno palačo v Oslu, je marsikdo pomislil na islamske teroriste. Povejte po pravici. Vi verjetno tudi. Ne brez razloga. Za zadnje večje eksplozije po Evropi so odgovornost prevzeli oni.  "Svetovljani" so pohiteli s pojasnjevanjem, da si je Norveška zaradi sodelovanja v Afganistanu ipd. to tako-rekoč sama skreirala.

Ko so začele prihajati novice o osebi, ki da na otoku strelja otroke, je vse skupaj bolj začelo spominjati na paciente tipa Columbine (seznam tule) kot na organizirano politično agendo. A so se nekateri vseeno naslajali nad poudarkom norveške policije, da se je bil strelec desničarski in krščanski fanatik. Tako se je vsaj sam deklariral. Kot se je deklariral še za marsikaj drugega, kar ni bilo povedano in iz spoštovanja do tistih skupin tule ne bom ponavljal. Ker ni bistveno, za kaj se je deklariral, ampak kaj je bil in kaj je počel.

Projekcija na notranjega sovražnika

"Svetovljani", ki bi bili sicer prvi med tistimi, ki zaradi islamskega terorizma ne bi obsojali vseh muslimanov, so na twitterju modrovali o tem, ali ne bi zdaj kazalo kristjanov obravnavati podobno kot muslimane. Našli so simetrijo, domačega, notranjega sovražnika. Politično korektni objekt, kamor bi ti dežurno strpni usmerili svojo nestrpnost. "Svetovljanskost" se vendarle dokazuje tako, da si narišeš sovražnika doma, prijatelja pa na drugi strani morja. Demagoško se čustva budijo z netenjem nestrpnosti do soseda, ne z objektivno obsodbo posameznika iz daljne dežele.

Vsi različni in enakopravni bodo zdaj spet držali lekcije o nestrpnosti, sovražnem govoru in vseh mogočih drugih političnih korektnostih. Kar samo po sebi ne bi bilo narobe. Je prav, da se od časa do časa na to spomni. Tudi jaz sem za strpnost, kulturen dialog, za multikulturnost v kolikor se spoštuje tudi moja kultura ... Je pa nekorektno, neokusno in nesmiselno še zdaj pristavljati ta lonček.

Še bolj nekorektno je zadevo zlorabljati za dnevnopolitične potrebe. Ti otroci niso umrli, ker Norveška ne bi bila strpna in odprta družba. Ker v šolah ne bi učili o multikulturnosti. Ljudje, ki jezno brcajo prazne pločevinke, kažejo sredince v prometu, zabavljajo po forumih, igrajo videoigrice in ne hodijo na parade ponosa, ob petkih ne vzamejo kalašnikova iz omare in ne gredo malo streljat otrok.

Relativiziranje

Grozljivo je, da se dogodek zdaj poskuša izrabljati za demoniziranje določenih političnih stališč, za problematiziranje svobode govora, za diskreditacijo določenih ljudi češ, da so imeli enaka stališča kot Breivik. Med stališči in streljanjem so svetlobna leta! 60% Norvežanov je imelo do norveške laburistične stranke negativen odnos; tako kot Breivik. Pa jim zaradi tega ni treba biti prav nič nerodno. Niso streljali, ampak oddali glasovnico. Nič ni narobe, če si proti norveški laburistični stranki. Prav nič. Ali proti kaki drugi. Stranki ali agendi.

Je pa narobe takole stvari relativizirati. Da je imeti mnenje pravzaprav podobno slabo, kot streljati ljudi. Sicer ne toliko narobe, ampak narobe pa vseeno. To nam zdaj progresivni intelektualci poskušajo dopovedati. Da je Breivik samo naredil naslednji korak od kakega X (za X vstavite ime domačega politika, ki ga nestrpno sovražite, sicer se imate pa za strpnega človeka). Nezaslišano! Ne zavedajo pa se, da ta relativizacija deluje tudi v obratno smer. Če je streljanje ljudi samo naslednja stopnja od napačnih misli, potem je korak med mislimi in streljanjem majhen. Breivik ga je naredil. Z relativiziranjem iz ogromnega prepada, ki pri normalnih ljudeh loči misel in besedo od umora, naredite samo še jarek. To zdaj delate.

Nič ni sveto

So stvari, ki niso relativne; ki so absolutno dobre in absolutno slabe. Kot družba izgubljamo zavedanje o samobitni vrednosti življenja, o svetost življenja. Svetost življenja je religiozen, tudi krščanski koncept. Tujega in svojega življenja. Tu sploh ne mislim na življenje zarodkov, ampak na to, koliko cenimo svoja in tuja življenja, koliko cenimo čas, ko smo živi, kako in zakaj ga živimo. In ker smo to izgubili, nimamo česa prenašati na otroke.

Življenje je commodity. Samoumevno. Dolgočasno. Nič posebnega. Vrednost ima samo še pozornost. Na družabnih omrežjih to nekako razumemo, ne? In ko se komu utrga, ni več dovolj, da zabavlja po gostilnah, se ga krščansko v samoti napije ali morda celo obesi. Gre s puško na Utoyo.

Ni vse eno in isto. Nekatere stvari so svete.

22. julij 2011

Davek na potico?

Ko sem bil majhen, me je čuvala stara mama. Imela je prijateljico Milko, ki je stanovala blizu bivšega Šumija. Redno mi je nosila bonbone iz tamkajšnje tovarniške trgovine. Stara mama pa jih je redno zaklepala v omaro, pač, da si ne bi pokvaril teka, zob in si zlepil črevesja. Zdi se mi, da eden od predalov še zdaj diši po umetnih sadnih aromah tistih bonbonov. Takrat še niti v šolo nisem hodil.

Slabih pedeset let kasneje bo za mojo pravilno prehrano skrbela kar država:

Minister za zdravje Dorjan Marušič je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnil, da je na zasedanju odprl razpravo o možnosti uvedbe novih trošarin na sladke pijače in sladko prehrano.

Že trošarine na alkohol, tobak in motorna goriva so nepravične, zdaj pa nam bi socialisti davke višali še z izgovorom, da skrbijo za naše zdravje. Kje se bo to nehalo? Zakaj pa ne še trošarina na popečen krompirček, polnomastno mleko, visoke pete, rumeni tisk, mesni doručak, plastične igrače, zasko, gledanje televizije (samo na oddaje, ki poneumljajo), rdeče meso, internet (določene strani), kavo (ampak samo od tretje na dan) ... Ni vrag, da je vsaka stvar za kaj škodljiva.

Ko je otrok še majhen, je dobro, da ima staro mamo. Nekaj čisto drugega pa je, če država ljudem ne pusti, da odrastejo in če jim kar naprej dokazuje, da jim ne zaupa. Niti pri tem ne, kaj si bodo natočili v kozarec.

09. julij 2011

100 na osebo na mesec

Ko smo prejšnjo sredo predstavljali izhodišča za prihodnji program, sem poudaril potrebo po tem, da je naš prihodnji razvoj trajnosten. Beseda ima danes predvsem zeleno pobarvani ekološki prizvok, ampak v svojem korenu ima besedo trajanje.

Gre torej za razvoj, ki lahko traja. To trajanje ni samo v smislu ohranjanja naravnih virov za zanamce, ampak tudi ohranjanje finančnih virov zanje. Trajnostni razvoj ne pomeni le tega, da si na račun prihodnjih generacij ne sposojamo npr. premoga, apmak pomeni tudi to, da si na račun prihodnjih generacij ne sposojamo denarja.

In slednje je še bolj pomembno, pa naj zeleni še tako stržejo z ušesi. Zelo verjetno je namreč, da bomo premog ali nafto po zaslugi napredka znanosti in tehnologije nadomestili s čem drugim, podobno, kot smo les, katerega izkoriščanje se je zdelo prav tako zelo netrajnostno. Denar pa bo ostal, dolgovi tudi. Menda je Slovenija pred kratkim nehala odplačevati dolg, ki so ga naredili še srbski kralji.

Žal takega razmišljanja nismo vajeni, ker je v slovenskih družinah še globoko zakoreninjen spomin na čase, ko je dolgove požrla inflacija. Hiše in vikendi, ki so bili tako zgrajeni, pa še vedno stojijo.

Ne razvoj, ne trajnostni

Danes nimamo ne razvoja, niti proračun ni trajnostni. Po uradnih prognozah bosta letos državi zmanjkali dobri dve milijardi. Dodajmo še kako dokapitalizacijo, upoštevajmo trende prvega tromesečja in zaradi lažjega računanja primanjkljaj zaokrožimo na 2400 mio EUR. Mesečno je to 200 mio EUR in če to delimo z dvema milijonoma Slovencem pridemo do tistih 100 EUR na osebo na mesec, do 400 EUR na povprečno štiričlansko družino. Toliko manj neto bi v povprečju morali imeti mesečno na razpolago.

A to še ni vse. Če berete internet verjetno sodite med tiste, ki nimajo ravno najnižjih dohodkov. Tem ni mogoče ničesar več vzeti, vam pač. Skladno s progresijo slovenskega davčnega in prispevkovnega sistema lahko znesek čez palec podvojite: 800 EUR na družino na mesec manj!

Pa naredimo še korak naprej. V nekem trenutku bo treba (1) primanjkljaj države spraviti na nič (to je teh 800) in še odplačevati dolg, z obrestmi vred. In pridemo do številke, ki je krepko večja od 1000 EUR na družino. Ne vem, kateri družinski proračun bi to zdržal.

Veste kako zaslužiti 1000 EUR več?

Če ne, dovolite priložnost tistim, ki imajo ideje in sposobnost, da to naredijo. Zastonj kosila ni. Zastonj posojil tudi ne. V EUR pa sploh ne, ker največje članice evro-območja ne bodo za to, da evrski dolg stopi inflacija, kot smo bili navajeni v prejšnji državi.

01. julij 2011

Resetiranje se dogaja

Včerajšnja Demokracija prinaša intervju z Markom Pavliho in yours truly. Nekaj poudarkov iz slednjega:

O vzrokih za neuspešno vladanje:

"V vladno in politično krizo so se seštele štiri stvari: predsednik vlade brez kredibilnosti, sprta koalicija v rokah interesov pajdašev kapitalistov, preživet tranzicijski gospodarsko-socialni model in brezidejnost socialdemokratske razvojne paradigme."

O pobudi gremonavolitve.si:

"Šušeršič, Pezdir, Pavliha, Lahovnik in jaz smo se lani novembra zbrali ob pozivu Resetirajmo Slovenijo. Pol leta smo na različne načine skušali dopovedati, da tako v Sloveniji ne gre več naprej. Takrat, lani, je bil morda še čas, da bi se z rekonstrukcijo vlade kaj naredilo. Potem so ljudje na petih zaporednih referendumih vljudno pritisnili na tipko reset. Ko se je Pahor obnašal, kot da se ni zgodilo nič, bi kdo lahko prišel na idejo, da bi začel brcati v ta računalnik, ki niti na tipko reset ne reagira. No, resetatorji skupaj še z Virantom nismo mogli ostati tiho in smo povedali, kar se nam je zdelo potrebno povedati. Apelirali smo na odgovornost in državotvornost Pahorja in poslancev, da presekajo to agonijo."

O tem, da bi bilo slabo, da SDS dobi več kot 50%:

"Več ljudi ko podpre nek program, bolj so avtorji lahko veseli, lažje ga bodo izvajali. ... Drži pa tisti pregovor, da oblast kvari ljudi in da absolutna oblast kvari absolutno. ... Ne gre za to, da se v pajdaškem kapitalizmu zamenjajo pajdaši, gre za to, da se ta vzorec razgradi".

O nasprotnikih volitev, ki pravijo, da ni alternative tej oblasti:

"Nasprotniki predčasnih volitev so z levice. Kar njihove besede povejo je, da na levici ni alternative tej oblasti. Kar je res. Če to kdo razume, kot da v Sloveniji absolutno ni alternative, pristaja na logiko, da so, prvič, ti ljudje glas vse Sloveniji in drugič, da je v Sloveniji samo levica poklicana vladati. Dokler ne naredijo kake nove stranke, bodo govorili, da ni alternative."

O aferah:

"Afere so orodje, s katerim politika postaja vedno bolj populistična".

O odzivih na resetiranje:

Odzivi sodelujočih so bili dobri. "Tudi odzivi nesodelujočih so bili dobri. To je še bolj važno. Čeprav z zamudo vsi prihajajo do spoznanja, da tako ne gre več naprej, kot je po referendumu rekla Kresalova. Da je razvojni model izčrpan. Da je potreben, kot pravi predsednik Tuerk, prelom. Resetiranje se dogaja."