Naivnost je nova poštenost

Simptom moralnega relativizma je tudi ta, da je iz slovarja izginila "poštenost". Izginila je kot koncept in izginila je kot beseda.

Vir.

Odkar sta brata pod- in nad-poštenjak zavladala v Mladininem Rolanju po sceni, je postalo neprimerno koga označiti kot poštenjaka. Izpostavili bi ga posmehu kritičnih intelektualcev in brskanju po tem, ali je vendarle kje v njegovi preteklosti evro ali dva težka senca; morda je prevozil rdečo luč, gleda file iz Pirate Bay ali pa mu na črno kosijo travo. Tako je izginila beseda.

Poštenost izginja kot koncept, ker besede dobivajo pomen, ki ga nimajo. Namesto, da si pošten, je postalo nekaj dobrega, če si naiven. Naivnost je postala sinonim za poštenost. Slovar tujk naivnost definira tako:

prostosrčen, prostodušen; naraven, neprisiljen (ne ozirajoče se na družbene konvencije); naravno preprost (pejoratvno: omejen); nedolžen; pretirano zaupljiv; otročji; neuk, neizkušen.

Tanka je torej meja med naivnostjo in nesposobnostjo, ampak v diskusijah o naivnosti politikov sem besedo razumel predvsem smislu pretirane zaupljivosti in lahkovernosti. Naivni naj bi bili ljudje, ki druge ocenjujejo, da so boljši, kot so v resnici.

Kaj je v tem dobrega? Ko razmišljamo o drugih, jih najprej primerjamo s sabo. Mi smo merilo. Pričakujemo, da so ljudje taki , kot smo mi, plus minus neka razlika. Pripovedujemo toliko ostre šale, da nas ne bi prizadele, če bi jih drug povedal na naš račun. Pričakujemo, da bo reakcija nekako taka, kot bi bila naša plus minus neka razlika. Podlaga za tovrstno naivnost, za dobro mnenje o drugih, je (1.) dobro mnenje o sebi in (2.) nesposobnost realne ocene drugih.

Prvo je lahko pozitivno, če je utemeljeno. Drugo je slabo, še posebej za osebo, ki naj bi kadrovala in vodila druge. Seveda je vsaj tako slaba tudi nesposobnost realnega ocenjevanja ljudi v drugo smer - da izhajaš iz tega, da so vsi barabe, da imaš o vseh tudi nerealno - ampak slabše mnenje. Tovrstna naivnost seveda ni popularna, ker imamo vsi radi ljudi, ki za nas mislijo, da smo boljši, kot smo v resnici.

Naivnost je torej mešanica dobrega in slabega in taka mešanica je danes potrebna, da kako dobro lastnost le spravimo skozi pokvarjeno lečo moralnih relativistov. Da je lahko pozitivno tudi to, da si "car". Car je tudi mešanica dobrega in slabega: poslovna sposobnost, pa goljufanje ljudi vse okrog.

Jaz sem tudi malo naiven. In mislim, da je to moja slabost.