Reset (petič)

Še nekaj odgovorov, ki so bila deloma objavljena na MMC.

Predčasne volitve?

Ljudje so že petič vljudno pritisnili na tipko reset. Kadar je razkorak med voljo ljudi in voljo oblasti tako velik, se v zrelih demokracijah odločijo za predčasne volitve. Zavedajo se, da v takih pogojih nič v družbi ne more dobro funkcionirati.

Izbira je preprosta: ali bo volilna kampanja trajala do septembra 2011 ali do septembra 2012. Ali bomo operativno vlado dobili novembra 2011 ali novembra 2012.

Dolgo kampanjo potrebuje tisti, ki v javnem mnenju zaostaja, vprašanje pa je, ali si jo Slovenija lahko privošči.

Še kaj volje do reform?

Vsaka stvar je tudi za kaj dobra. Med kampanjo je vendarle bilo dosti slišati o potrebnih reformah. S strani levice smo slišali, da delovnih mest ne ustvarja država ampak podjetniki ter da so višji davki slabi za gospodarsko rast. Volje je več kot kaže rezultat. Ker pa spremembe vedno prinašajo neko negotovost, jih lahko predlaga samo nekdo, ki sicer uživa zaupanje.

Kaj storiti (po volitvah)?

1. Najbolj nujen je prepričljiv paket ukrepov za oživitev gospodarstva. 
2. Sledijo ukrepi za dograditev pravne države in tržnega gospodarstva, ki bodo opogumili domač in tuj kapital, pa tudi državljane. Da bodo verjeli v to, da imamo v Sloveniji vsi enake možnosti, da zakoni veljajo za vse, da na vsakem razpisu, pa naj bo za službo ali za posel, lahko zmaga vsak, če je najboljši. 
3. V tretji skupini so strukturne reforme povezane z družbo znanja in ustvarjalnosti, odgovor na demografske spremembe, na energetsko-podnebne izzive in globalizacijo. 

O zaupanju.

Majhne razlike med tremi referendumi kažejo, da se volivci niso kaj dosti ukvarjali z vsebino, ampak so poslali sporočilo koaliciji, da njenim predlogom ne zaupajo. Ne zaupajo pa jim zato, ker je koalicija odpovedala pri spopadu z gospodarsko krizo in ker jo že od začetka spremljajo same afere. Koalicijo, ne predsednika vlade!

To nezaupanje je hud problem. Tudi če ta koalicija predlaga nek sam po sebi dober protikrizni ukrep, ki naj bi npr. povečal investicije, vanj ne bo zaupanja. Ljudje ne bodo šli investirati. Ker ne bodo verjeli. To je podobno kot z zdravili. Če vanje verjameš, bolj pomagajo. Nekatera pomagajo samo zato, ker verjameš.

Ne bo npr. zaupanja, da je res nujno sprejeti interventne ukrepe za zajezitev proračunskega primanjkljaja, ker je vlada zavajala, ko je to uporabljala kot lažno grožnjo pri pokojninskem referendumu.

Tudi ne držijo tolažbe, da bi pokojninska reforma padla v vsaki državi. Vlade po Evropi so sprejemale pokojninske in druge boleče reforme in bile gladko ponovno izvoljene.