Ena od podmen današnje debate na Studio City je bila, da so Egipt, Tunizija, Libija ... facebook revolucije. Ja, saj so. Toliko, kot je bila slovenska pomlad fotokopirniška revolucija. Ampak te ideje se po moje propagirajo zato, ker ljudje to na internetu radi preberejo. Piše in govori se, kar ljudje radi slišijo. Podobno, kot se predvaja glasba, ki jo ljudje radi slišijo.
Takole gre: Mubaraka so vrgli ljudje, ki so se na Facebooku vpisali v skupino "Dol z Mubarakom". Aktivisti na internetu. Jaz sem se vpisal v skupino "Za navojne zamaške za pivo". Jaz sem tudi aktivist na internetu. Mi aktivisti na internetu smo vrgli Mubaraka. (si kar predstavljam Diarejo na to temo).
In novinar pritegne na spletni strani časopisa: "Ja, vi aktivisti na internetu ste vrgli Mubaraka". In se razširi po družabnih omrežjih, da ta časopis pa res razume facebook generacijo.
Delavci v fotokopirnicah bi tudi radi slišali, da je bila slovenska pomlad fotokopirniška revolucija. Samo premalo jih je.