Jutri bo Dnevnik začel vsebine iz svoje tiskane izdaje objavljati z dvodnevnim zamikom. Sobotni Objektiv bo na spletu na voljo v ponedeljek. Iz Dnevnika bo postal predvčerajšnjik.
Časopisi imajo več funkcij. Najbolj banalna je, da posredujejo informacije. Druga funkcija je, da bralce izpostavljajo vsebinam, ki jih sicer ne bi brali. Tako je športni navdušenec prisiljen prelistati kulturno rubriko, pa se ga morda le kaj prime. Zelo izpostavljen vsebinam, ki jih sicer ne bi bral, je desnosredinski pol državljanov. Dnevni časopis je pač dobro imeti in v vsaki številki te pričaka kak umotvor kritičnega intelektualca ali pa v levo zasukane novice. Levičarji se Demokracije in Reporterja seveda lahko udobno izognejo v velikem loku.
Tretja funkcija masovnih medijev je, da članom skupnosti nudijo enak pogled na dogodke in družbo na ta način povezujejo. Gledamo poročila in beremo časopise zato, da bi vedeli, kaj so prebrali drugi ljudje. V tem kontekstu postane časopis zanimiv zaradi svojih bralcev. Konvencionalna pamet pravi, da ima zanimiv časopis več bralcev. Ampak vzročnost ni enosmerna. Več ko ima časopis bralcev, bolj je zato zanimiv.
Dostop časopisa na spletu do neke mere demotivira ljudi, da bi bili na časopis naročeni. Po drugi strani pa povečuje krog ljudi, ki jim je časopis dostopen, ki časopis bere. Dostop z zamikom ali mitnice so dvorezen meč. Mislim, da ne bodo ustavile padanja naklad, ampak ga bodo celo pospešile. Če ima časopis manj bralcev, je namreč manj zanimiv.
Dvomim, da bom v ponedeljek bral, o čemer bodo pogovori tekli čez vikend.