Flipboard iz spletnih strani, ki jih berejo moji prijatelji, posebej zame naredi spodoben časopis. Uporabniški vmesnik, oblikovanje in družabne funkcije tega časopisa so enako dobre ali boljše od tega, kar ponujajo New York Times ali Wall Street Journal. Teče samo na iPadu, je zastonj, vsi ostali si ga lahko ogledate na filmu:
Par mesecev so časopisi na iPadu imeli upanje
iPad je časopisom in revijam ponudil vmesnik, kjer med bralcem in vsebino stoji dosti manj kognitivnih in motoričnih preprek. Ni treba z eno od rok, pol metra od površine, ki jo z očmi bereš, premikati neke napravice, v zvezi s katero se nekako premika nek simbol na zaslonu in s katero kontroliramo, kaj se na zaslonu dogaja.
V običajnem časopisu ali na reviji pač obrneš stran, z dvema prstoma ene roke. Podobno na iPadu. Z enim prstom. Koncentrirati se je mogoče na vsebino, ne na upravljanje z njo. Nobenih okvirjev, gumbov, drsnikov, nobena navlaka ne moti branja. 100% zaslona je namenjeno vsebini.
Časopisi na iPadu to znajo. Zinio je lep primer storitve, kjer izvorno papirno revijo beremo na tablici. Listanje deluje podobno kot s papirnim izvodom, digitaliziranje pa vseeno nudi elektronsko kazalo, kopiranje, "žive" kazalce URL in podobno. Podobno deluje dnevno časopisje na PressReaderju.
Slika: National Geographic in zagrebški Vjesnik na iPadu.
Več je manj
Nekateri so kritični do PDFovskih revij, revij, ki na iPadu ne ponudijo bistveno "več" kot na papirju. Navdušujejo se nad časopisi in revijami, ki so za iPad bistveno "nadgrajene". Taka sta npr. Wired in Popular mechanics. Ali pa časopisi WSJ, FT ali NYT.
Moje mnenje o vsem tem je "več je manj". Ponujajo nekaj več, pa so manj zato, ker v branje vnašajo dodaten napor. Kar je "več" ne dodaja kaj bistvenega k vsebini članka. Wired se lista na en način, Popular Mechanics na drug ... za več revij nisem plačeval.
Imejte me za starokopitnega, ampak ne ljubi se mi odkrivati kje in kako naj kako stran premaknem, kako naj kak kos zaslona pobožam, da bom odkril kak "interaktivni" element, kako naj navigiram, da bom "prelistal" vse. Celo pri dnevnih časopisih se trije veliki, WSJ, FT in NYT niso znali dogovoriti, kako bo deloval vmesnik. Pri enih oddrsaš stran na v levo, pri drugih navzgor ... štala.
Slika:Wired in Wall Street Journal na iPadu.
Blišč in beda branja na iPadu
Nekaj pa je res. Branje časopisov in revij na iPadu je bistveno prijetnejše kot navigiranje po spletnih straneh teh istih medijev ali pa sledenje novicam skozi RSS bralnike. Prijetno je listanje, prijetno je, kako so "postavljeni", prijetno je, da ni navlake kazalcev, gumbov, menijev, orodjarn in reklam. Prijetno je, ker je vsebina urejena od začetka do konca in ni treba kar naprej kot opica plezati po drevesih gor in dol, naprej in nazaj.
iPad za spletne strani, RSS, Facebook in Twitter ni ponudil nič več kot ponuja PC; zaradi pohabljenega Safarija in odsotnosti večopravilnosti pravzaprav manj. Zato je moje digitalno branje na iPadu pravzaprav trpelo.
Slika: Google Reader in Twitter
In potem pride Flipboard
Digitalno branje imam razpeto med Google Reader, kjer pozorno spremljam kakih 20 kanalov, in Twitter, kjer ljudje, ki jih sledim, objavijo kar nekaj povezav. Priznam, da večino časa berem vsebine, ki jih najdem skozi RSS. Verjetno zaradi dobrega razmerja signal-šum, pa tudi zato, ker na RSS bralniku hitro pridem od kazala do vsebine in nazaj. Preko twitterja pa pogosto pridem do najboljših priporočil, če imam le čas pazljivo presejati vse, o čemer tvitajo.
Flipboard iz tega, kar v branje priporočajo moji "prijatelji" na Twitterju in Facebooku naredi zelo spodobno oblikovano revijo, ki jo je mogoče hitro prelistati od začetka do konca. Prijetnost, hitrost, končnost in atraktivnost tistega kar nudijo klasični časopisi na iPad-u, Flipboard prinaša v polje vsebin, ki v svojem izvoru niso časopisi ali revije, ampak spletne strani. Spletna mesta, ki se zdijo zanimiva ljudem, ki jim zaupam, spravi v obliko, ki jo lahko hitro in z užitkom berem. Ali pa spregledam.
Kaj sploh ostane časopisom na iPadu? Upanje, da jih bo kdo priporočil preko socialnega omrežja?
Uredniki mojega Flipboard časopisa (tisti uredniki, ki bi jih mladi novinarji s privoljenjem Boruta Pahorja izbirali z dvotretjinsko večino) so ljudje, ki jim zaupam. Ljudje, za katere sem se na twitterju odločil, da jim bom sledil; ljudje, ki so moji "prijatelji" na Facebooku. Urednik je lahko nekdo, ki je sestavil dober twitter seznam.
Software prevzame delo tehničnega urednika, zagotovi prelom. In software poskrbi za prijetno uporabniško izkušnjo. To je bistvo. Da si revijo delam sam, s pomočjo prijateljev in znancev. Nekaj podobnega a namiznega že obstaja (npr. paper.li), ampak namizje ni pravi medij za branje, mar ne?
Flipboard je prva aproksimacija
Seveda ima porodne težave. Dober uporabniški vmesnik in lep prelom tudi zavajata. Ne glede na to, kakšno neumnost mu podtaknete, stvar bo še vseeno lepo zgledala. In če je nekaj lepo postavljeno, smo iz papirnega sveta navajeni, da je bila pač vsebina vredna truda. Za Flipboard to ne velja. "Dobro jutro everyone!" bo postavljeno podobno, kot citati modrecev. Se pa dosti hitreje ločuje zrnje od plevela. Tako sem šele na Flipboardu odkril, da se tudi na Facebooku najde kaj prav zanimivega. In če berete Facebook, priznajte, da bi bilo lepo, če bi Facebook znal te stvari tako predstaviti:
Flipboard je star en teden. Prepričan sem, da bodo kmalu dodali naslednje:
- Statistično analizo besedil (kdo bi rekel "semantično") in podobnosti člankov, da bodo podobne teme zložili skupaj v isto rubriko (Slovenija, Evropa, svet, trači, tehnika ...).
- Glede na to, kaj bom odprl in kaj prezrl, se bodo naučili, kaj me zanima in kaj ne; pa mi bodo tisto postavili z večjimi naslovi.
- Naučili se bodo, kaj bere več ljudi in ločili zrnje od plevela.
- Označili bodo, kaj sem že prebral in česa ne.
- Off line branje ...
- Omogočili bodo, da bodo nekateri "urejali" rubrike posebej za Flipboard, torej tudi vrstni red, velikost ...
... paradigma je postavljena
Imam osebni časopis, ki ga "urejamo" skupaj z ljudmi, ki jim zaupam. Ki nastane posebej zame. In ki ga listam tako, kot se lista časopis.
Še vedno pa bo moral nekdo napisati zgodbo, ki jo bo vredno prebrati.
PS. Menda za vse dobre stvari v življenju velja, da so nelegalne, nemoralne ali pa redijo. Za Flipboard tudi. Nekateri pravijo, da masovno krši avtorske pravice.