Nekaj časa nič zares novega

Vsaj od avgusta lani se v Sloveniji ne pogovarjamo o bistvenih zadevah. O tem, kako naprej, kakšen razvoj in kakšno družbo želimo. Teme so patrije, Ruplova služba, Veselinovičeva služba, Kramarjeva nagrada, izbrisani, Huda jama, Titova cesta, Šrotov kredit in Golobičevo odkrito premoženje.

V nedeljo bodo volitve, v ponedeljek bo nov dan. Primeren trenutek za nov začetek, ker globlje, kot smo padli, že težko pademo.

Politiki bi lahko razumeli, da je trenutek pravi za kaj takega, stopili pred mikrofone in povedali:

• nekateri Zaresovci z, upam, predsednikom parlamenta vred: "naš predsednik ga je res lomil, nekateri smo verjeli, da gre za novo politiko, drugi so držali figo v žepu. Nočemo ga več za predsednika in takih nočemo v naši stranki."
• predsednik Türk: "morda pa res ... ko se oglasim, ljudje od predsednika pričakujejo, da bo povedal, kaj je prav, od pravnika pa kaj je pravno. Poskusil bom biti bolj predsednik in manj pravnik".
• Janez Janša: "Prodaja Mercatorja je bila napaka. In ja, odstavek mojega govora je bil prekleto podoben Blairovemu".
  
• Katarina Kresal bi se usedla za klavir zapela "we are only in it for the money" (not that there is anything wrong with it)
  
• Borut Pahor bi izjavil, da mu je ta služba pravzaprav v breme, da so ga zavajali ko so mu jo opisovali, in da si bo poiskal kaj drugega.

Koga bo celo prešinila ideja, da bi naredil novo stranko, ki bo zares delala tako, kot je govoril Zares.

Pa ne bo šlo.

Diskreditiran ni samo Gregor Golobič, diskreditirani sta besedi "novo" in "zares". Pravzaprav nekaj časa ne bo mogoče ničesar več vzeti zares in nobena novost ne bo imela tistega leska, ki ji ga menda daje dopamin.

Politiki s(m)o obnovljiv vir. Besede pa ne. To me pri vsej zadevi najbolj jezi, da so mi vzeli in umazali besedici "zares" in "novo".

Zato se ne more zgoditi nič novega, noben velik prelom, nobenim velikim, zares novim besedam, ne bo nihče verjel. Ostanejo nam majhne besede, majhni koraki in majhna dejanja v smeri, ki pelje stran iz vsega tega sprenevedanja. Upam, da se bo nekoč ves ta hrup umiril, in da bo javnost tudi te male besede in mala dejanja opazila, ocenila in nekatere tudi cenila.

Samo tako se bomo počasi otresli velikih zablod, napak in laži. Nekateri prej, drugi kasneje, nekateri bolj, drugi manj. Popoln in brez greha še dolgo ne bo nihče. Nekdo je rekel približno takole:

"Izbira v politiki ni med belo in črno, je med odtenki sive".