petek, 27. junij 2008

Finska prenavlja inovacijsko politiko

Od tule bi levi in desni lahko prepisovali v svoje programe:
EurActiv.com - Finland goes "from words to deeds" on innovation: "Finland is set for a complete overhaul of innovation policy and its management. Plans for market-oriented innovation and tax incentives ...
Libertarno! In ne morem si kaj, da ne bi v tem zapisu opazil veliko tega, kar mi je blizu - podjetnost, odprte inovacije, pogled na inovativnost, ki sega preko znanosti in tehnologije:
Something slightly unique compared to Aho report and discussion in the EU is the wide definition of innovation. It is scientific and technological, but it is also about many non-scientific and non-technological features. ... Examples of this include innovation in management, workplace and services.

četrtek, 26. junij 2008

Opazke o nespregledanem

Bloge in druge "zares enostavno sindicirane" vsebine spremljam preko Google Readerja. Če opazim kaj zares zanimivega, to delim. Pred kratkim je Google omogočil, da človek doda kratko opazko, kar naredi vso stvar še dosti bolj uporabno. In seveda za vse skupaj obstaja RSS.



Prošnje za pomoč:
  1. Na desni, pod naslovom Nespregledano vidite seznam zadnjih nespregledanih novic. Ali kdo zna to izpisati tako, da se ne pojavi samo naslov, ampak tudi moja opazka? Ne pa tudi cela novica. Ali pa, da bi vse povezave vodile na stran s seznamom nespregledanih novic z zabeležkami in ne na novico samo?
  2. Ali ima kdo kako idejo, kako in kam pisati komentarje na opazke?
  3. Kako bi lahko vse te zapise avtomatsko napeljal v samostojen blog na bloggerju?

nedelja, 22. junij 2008

Blogres 2008

Včeraj sem bil tam. Poslušal prva štiri predavanja.
  • Moja misel: Včasih je dobro biti izpostavljen mnenjem, ki jih sami ne bi izbrali, ali našli. Blogi tega ravno ne spodbujajo. Brošura pa. On-line komentarji nanjo tudi! Tule je prezentacija.
  • Gerd Leonhard bi moral imeti več časa za to, kar se je namenil povedati.
  • Marko Crnkovič ima ljudi, ki komentirajo njegov blog "na nek način rad". In sem mu napisal komentar! Sem pa upal, da bo med predavanjem David Pelko dvignil roko.
  • Jonas Žnidaršič je poskušal pokazati, ali je tako dober zabavljač, da lahko priporočilo, da delajmo filme s fotoaparati na 640x480 in jih odložimo na Google Video, raztegne na pol ure in da se pri tem publika ne dolgočasi.
O ostalem berem na netu.

petek, 20. junij 2008

Sprašujem

V senci uvedbe dodatne splošne olajšave pri dohodnini bo na današni seji Ekonomsko socialnega sveta verjetno prezrta točka o Uresničevanju reform za izvajanje lizbonske startegije v Sloveniji. Prezrta bo tudi zato, ker EU ocenjuje, da Slovenija pri reformah dosega "dober napredek" (to torej ne sodi pod pregovor dobro blago se samo hvali kot Brošura, ampak pod pregovor nemo propheta in patria).

Zadeva je pomembna, tudi zato, ker je emblematska za politiko 2.0. Za kaj gre? V svoji oceni je Evropska komisija dala Slovenija dve veliki in štiri majhna priporočila.

Veliki priporočili sta:
  • treba je sprejeti nadaljnje ukrepe za okrepitev pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja;
  • v okviru pristopa prožne varnosti je potrebno uvajanje bolj fleksibilnih delovnih pogodbenih razmerij, okrepitev delovanja zavodov za zaposlovanje, še posebej za ljudi s slabšimi zaposlitvenimi možnostmi; zmanjšanje segmentacije na trgu dela še posebej za mlade.
Mala priporočila pa so:
  • učinkovita raziskovalna in inovacijska strategija –predvsem implementacija
  • zboljšanje konkurence na področju storitev
  • izboljšanje izvajanja ukrepov energetske učinkovitosti
  • izboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela
Mimogrede, še lani je bilo malih osem!

To so reči, o katerih v tem mandatu nismo našli rešitev, deloma tudi zato ne, ker zanje ni bilo soglasja najpomembnejših deležnikov. Socialne partnerje na ESS sem zato pozval, da do 15.8.2008 predlagajo rešitve. Kako povečati prožnost trga delovne sile in hkrati ne poslabšati varnosti? Kako dolgoročno razbremeniti pokojninsko blagajno in s tem ceno dela?

O njihovih predlogih potem lahko teče tudi razprava v okviru predvolilne kampanje, stranke lahko zavzamejo stališča in dobijo (ali pa ne) mandat za določeno vrsto rešitev. Da se ne bi pogovarjali samo o patrijah in tajkunih. Poziv daje ESS aktivno vlogo - torej ne bo samo požegnal predloga, ki ga bomo poslali v Bruselj, ampak ima možnost, da se aktivno vključi v iskanje rešitev.

Večja vključenost (paticipacija) deležnikov v proces lizbonskih reform je bil tudi eden od predlogov osvežene lizbonske strategije, ki smo jo sprejeli marca letos.

sreda, 18. junij 2008

3x visoki C za prihodnost internetne ekonomije

Kot ste morda prebrali na mikroblogu sem v Seulu na ministrskem sestanku OECD "The Future of the Internet Economy". Trije C-ji so creativity (ustvarjalnost), convergence (konvergenca) in confidence (zaupanje).

Zadevo je organiziral OECD v močnem vsebinskem sodelovanju z ISOC. Vint Cerf je morda najbolje povzel skupni točki med svobodnjaki, ki so naredili internet, in OECD: "open, accessible internet that brings economic and social benefits".



Seulska deklaracija

Sprejeli smo Seulsko deklaracijo. Še nekaj vtisov:
  1. Internet je osnovno orodje za poslovanje, ne več kaka posebna priložnost. Politika do interneta je zato "mainstream economic policy". Je gonilnik gospodarske rasti, niža ovire za vstop na trg inovacij ... ampak to še slabo poznamo, zato bo OECD vpregel svoj ekspertni stroj, da bomo to znalo meriti.
  2. Internet je orodje svobodnega tržnega gospodarstva, ki "spodbuja tekmovanje in krepi kupca".
  3. Zato v ospredje stopa varnost ... kjer je pa hitro lahko skušnjava, da se ta varnost en prelevi v kontrolo in "zapiranje" interneta. Veliko udeležencev se je zavzelo, da internet ostane v skrbi civilne družbe in strokovnjakov, torej proti večji regulaciji s strani držav, EU ali OZN.
  4. Tema postaja zasebnost in zbiranje podatkov o kupcih.
  5. Vstopilo se je tudi na vlak "klimatskih sprememb" in kaj vse lahko internet naredi za to. Sem se priključil - beri do konca.
Wireless Broadband Telefon

Koreja slovi po zelo dobri IP infrastrukturi. Deluje že WiMax oz. WiBro, ki so nam ga za test razdelili tudi ministrom (bomo vrnili, ne bo korupcije!). Dobil sem Samsungov telefon Anycall, ki deluje tudi v WiMax omrežju in klice opravlja preko IP omrežja; mobilni operaterji se bodo sicer še nekaj let upirali, ampak prej ali slej bomo vse klice opravljali na VoIP način. Telefoniranje via VoIP je na tem telefonu popolnoma transparentno. WiBro omogoča tudi TV prenose in video na zahtevo - vse je lepo integrirano v media player.

Wireless Broadband za Laptop

Na posodo smo dobili tudi USB plačko z WiBro anteno. Dala mi je za en dan dela. Namreč, nikjer zastonj WiFi-ja. Plačljivi razmeroma drag. Torej bi jo bilo pametno usposobiti. Problem so bili krmilniki, ki so jih dali zraven na CDju. Moj notesnik pa brez CDja. Naivno sem mislil, da bom že nekje iz interneta dol potegnil, pa ni šlo. Krmilnik je moral biti natanko tisti, ki ga nudi Telekom Koreja. Dve stvari mi torej nista všeč:
  1. Vezava hardvera na ponudnika. Česa takega na WiFi ne boste videli. V tem se čuti tipično telekomsko obnašanje.
  2. Zadeva ima nekakšno SIM kartico. Zakaj? Spet telekomovski refleks, da je omrežje pametno, ne pa njegovi robovi. Username/password je popolnoma dovolj! Imam občutek, da se nekdo pripravlja na WiMax Roaming.
Tule v dvorani, globoko v stavbi in kjer je morda še kak uporabnik skoz nekaj ven meče, sicer sem pa Firefox 3 prenašal s cca. 170 kByte/sekundo.

Global Media Delivery

To je bil naslov na eni od stojnic paviljona, ki je bil posebej za ministre pripravljen v okviru World IT Show 2008. Po domače povedano je to YouTube za HDTV. Prihaja. Upam, da se je katera od prisotnih gostij vprašala, kakšen smisel ima ob tem še funkcionalna delitev telekomov. Videti je bilo tudi vmesnik za digitalno TV, kakšnega sem si želel, ne pa videl, ko sem se s tem igral pred dobrim letom.

Spodbujati investicije in varovati uporabnika

Direktor FCCja je bil Kevin Martin je bil osvežujoč: "Robust, competitive market place drives innovation and provides value for consumers". Za razliko od predloga Redingove so spekter prodali najboljšemu ponudniku, ne pa, da se ga pol rezervira za ene, pol pa za druge. Sploh se FCC zavzema predvsem za to, da spodbuja investicije v IKT infrastrukturo in tako ga razumem, in se vse bolj umika iz regulacije omrežja v skrb za to, da v omrežju ni omejitev za to, kakšne storitve in kakšne vsebine se po njem pretakajo. Ob tem se človek seveda vpraša, kolikšna motivacija za investicije v infrastrukturo je razvezava lokalne zanke.

Mojih 5c

Sodeloval sem na panelu o kreativnosti in svojo razpravo osredotočil na vpliv, ki ga ima internet na oblikovanje kulture in vrednot. Internet ni samo okolje, v katerem se dogajajo inovacije, kjer ima vse več ljudi možnost, da izkažejo svojo ustvarjalnost in inovativnost. Je tudi okolje, ki oblikuje vrednote in kulturo. Uspešni izdelki in storitve morajo biti s tem kompatibilni, tovrstne "kulturne in vrednostne" lastnosti pa jim dajo prav ustvarjalneži.

V zaključni razpravi o deklaraciji sem opozoril na pomen odprtih inovacij in s tem povezanim odprtim dostopom do znanja, ki v deklaraciji sicer je, ampak sramežljivo (kaže, da so nekaj umaknili). Opozoril sem na javno financirane raziskave, ki so npr. povezane s klimatskimi spremembami, in kako bi lahko nastajanje in diseminacijo novih okoljskih tehnologij pospešili, če bi bil dostop do tega znanja odprt. Internet je odličen primer, kako hiter je lahko razvoj tehnologij, če temelji na odprtih standardih in odprtih inovacijah. To je poučno tudi za druga področja znanosti in tehnologije.

Našli so me tudi me tudi iz YouTube, kjer sem moral odgovoriti na vprašanje, kaj lahko internet prispeva za boljši svet. Povedal sem nekaj takega, kot pred meseci za Blogorolo. Da boljši svet seveda lahko pomeni edino boljše ljudi ... in da se skozi Web 2.0 sliši glas vedno večjega števila ljudi ... in da če verjamemo, da so ljudje dobri (menda so evolucijsko preživeli osebki, ki so bili dobri in sočutni) ... svet zato postaja boljši. (Ne sliši se več samo tistih, ki jih vodi volja do moči). Bolje pišem kot govorim.

petek, 13. junij 2008

Slovenija Danes

Zadnje dni se ukvarjam s Slovenijo danes. V sredo sem povabil blogerje in medije na zajtrk. Blogerji so prišli, od starih medijev pa komaj kdo. Potem je opozicija zagnala vik in krik, in danes smo na to temo na SVR naredili tiskovno konferenco. Polna soba!

Pred leti smo veliko govorili o reformah. Naletele so na strašen odpor, ampak kar nekaj smo jih vendarle izpeljali. Ne vseh. In dajejo rezultate. Osnovno sporočilo brošure torej je, da če se spreminjamo, če se moderniziramo, potem pridejo tudi rezultati. In to sporočilo bi moral ceniti vsak politik, ki ima ambicijo, da v državi kaj spreminja na bolje.

Največ imajo proti brošuri povedati prav tisti, ki so tudi najbolj nasprotovali spremembam in modernizaciji. Verjetno jih je šele zdaj, ob koncentriranih podatkih v tej brošuri, zadelo, koliko je bilo pravzaprav narejenega, na vseh področjih, in zdaj iz trte izvijajo očitke, da bi prekrili to dejstvo. To pa seveda je predvolilna retorika in s tem ni nič narobe.

Leta 2005 smo si v Strategiji razvoja Slovenije
zadali štiri glavne cilje. (1) V desetih letih ujeti
povprečje gospodarske razvitosti EU: za­
ostanek smo prepolovili. (2) Socialni razvoj
in večja blaginja: število ljudi, ki so potrebni
socialne pomoči, je padlo za tretjino, stopnjo
brezposelnosti smo skoraj prepolovili. (3)
Trajnostni razvoj: število rojstev po dolgem
času spet raste, dokončanih je bilo veliko
čistilnih naprav, gradimo čiste energetske
objekte. (4) Slovenija kot mednarodno ugle-
dna in prepoznavna država: dobivamo če­
stitke za uspešno predsedovanje EU. Povabili
so nas v OECD, ki je družba najuglednejših in
najvplivnejših držav na svetu.


In to dejstvo, da je Slovenija uspešna, nam priznava ves svet, Evropska komisija, OECD, Business Europe, IMD … samo mi bi pa kot v tisti šali o Slovencih v peklu drug drugega tiščali v vrelo olje.

  • Celostna podoba: Najbolj absurdna je obtožba o celostni podobi. Uporabili smo tisto, kar Služba vlade za razvoj uporablja, odkar obstaja.
  • Podpisi s funkcijami: V kolofonu je jasno zapisano, da je izdajatelj Služba vlade za razvoj. Da je JJ predsednik vlade in da sem jaz minister se ve. Nihče ni podpisan s funkcijami, tudi ljudje, ki jih citiramo na zadnji strani ne.
  • Slogan SDS: Predsednika vlade smo prosili, da napiše uvodnik in dal mu je naslov, ki odraža vsebino napisanega.
  • Ali je to predvolilna propaganda: Ne.Normalno je, da se na začetku mandata pove o načrtih, na koncu pa poroča o rezultatih. Če rezultati so, je slednje dosti lažje.
  • Ne drži, da se samo hvalimo. Vsaj polovica mojega uvoda govori o tem, česar nismo naredili. Je pa pač res vse, kar pišejo naslovi ...
  • In res je tudi, da so pred nami še izzivi, da so naloge, ki jih še nismo naredili. Berite brošuro, zadnje odstavke v vsakem poglavju (...) Dajmo se pogovarjati o teh vprašanjih, to so pomembna vprašanja za našo skupno prihodnost, ne pa kakšne so barve na papirju.
  • Zato smo odprli blog, kjer lahko demokratično vsak pove kar hoče. Večina prispevkov je žal na nivoju običajnega prepiranja na internetu, nekaj prispevkov pa je dobrih in zaradi teh sem vesel, da smo odprli tudi debato na spletu.
PS: Logotip Slovenija jutri iz leta 2006, ko sem bil še profesor. Modra in rumena takrat še nista bili sporni.

četrtek, 12. junij 2008

Sonce in pamet

V Financah berem o načrtih Katarine Kresal, da naj bi v Sloveniji zgradili 100.000 sončnih elektrarn. Hmm, drži, imamo dva res obnovljiva vira, sonce in pamet. Rešitev je v kombinaciji obojega.

Fotovoltaika ima prihodnost. Iz 1 ha zemlje, ki ga namenimo za fotovoltaiko, dejansko dobimo za dva velikostna razreda več energije kot iz biomase in bistveno več, kot iz vetra. Pa ima tudi sedanjost? Poskusimo par zadev preračunati na zadnji strani kuverte:

Podobno elektrarno, kot so predlagane z močjo 5kW imajo v Mariboru na FERI. Planirana je bila s površino 50m2 in letno proizvodnjo 4000 kWh. Cena sončnih celic za tako elektrarno je cca. 15000 EUR, za vseh 100.000 torej cca. miljarda in pol. To je cena za še eno nuklearko tipa Krško. Produkcija energije iz 100.000 elektrarnic bi bila cca. 400 GWh letno, kar je približno desetina letne proizvodnje nuklearke.

Fotovoltaika je torej še zelo draga. Bolj smiselno kot kvariti izgled naselij z množico panelov, ki so danes tehnološko še na začetku, bi kazalo razmišljati o nekaj večjih inštalacijah na strehah velikih proizvodnih in trgovskih objektov v bolj sončnih delih države. Morda bi kazalo predpisati, da mora biti vsak megamarket na robu mesta energetsko samozadosten. S tem bi tudi podražili gradnjo nakupovalnih središč. Ljudi pa je treba še naprej spodbujati, da inštalirajo solarne panele za toplo vodo in ogrevanje. Na ta način za dosti manj denarja prihranimo dosti več CO2.

Denar, ki bi ga pa sicer namenili za subvencioniranje drage elektrike, pa kaže nameniti za tehnološki razvoj na področjih fotovoltaike in obnovljivih virov nasploh, da bo tudi naša industrija lahko z "reševanjem planeta" kaj zaslužila.

torek, 10. junij 2008

Bush

Danes sem imel priložnost, da sem bil #4 slovenske delegacije na vrhu EU-ZDA na Brdu. Zdajle poslušam voditeljico na TVS o razočaranju v zvezi s klimatskimi spremembami. Jaz ne bi bil tako razočaran:
  • Bush je že malo sit, da mu Evropejci pridigajo o Kyotu, med tem ko cel kup članic EU zavez iz Kyota sploh ne bo izpolnilo.
  • ZDA se zavedajo problema, ampak če se sporazumu ne priključita Indija in Kitajska, ne bo rezultatov.
  • Če Indija in Kitajska ne bosta sledili, tudi noben ameriški predsednik ne bo ničesar podpisal.
  • ZDA verjamejo v tehnologijo in ogromno vlagajo v raziskave in razvoj.
  • Bush namerava še pred koncem svojega mandata narediti nekaj pomembnega in odmevnega v zvezi s klimatskimi spremembami in to je dobra novica. ZDA pripravljajo novo iniciativo, ki jo bodo predstavile na sestanku G8 (mislim, da bo na Japonskem), kjer naj bi svet sprejel jasne zaveze za zmanjšanje toplogrednih izpustov.
Diskusija predstavnikov EU je šla v smeri, da se zavedamo, da je izjemno pomembno za svet, da se Amerika opredeli do problema in postavi v prve vrste ter da s tem signal vsem ostalim.

Sicer pa moram razočarati ljubitelje bušizmov. Predsednik Bush je sproščen, neformalen, razgledan in zelo duhovit. Govoril je iz glave, brez v naprej pripravljenih "opomnikov". Za razliko od večine drugih. Zato so bile njegove diskusije zelo vsebinske in precizne. Zapustil je skratka čisto drugačen vtis od tistega, ki ga vidimo na You Tube.

PS. In ja, celo minister Turk bil grožnja varnosti in je imel probleme pri vrnitvi v Ljubljano.

sreda, 04. junij 2008

Slovenija prvič na ministrskem sestanku OECD

Na najpomembnejši letni sestanek OECD smo povabljene tudi države kandidatke. Enakopravno sodelujemo, vaš blogar sedi med Royaume-uni in Suede. Prijetno sem presenečen nad atmosfero, tudi nad dejstvom, da je, za razliko od večine bruseljskih uradov, na voljo zastonj in odprt wi-fi.

Sicer je med udeleženci manj pesimizma v zvezi s prihodnostjo gospodarskega razvoja kot na kakem drugem forumu, precej več zaupanja v odpornost svetovnega gospodarstva in manj pesimističnih napovedi glede cen npr. hrane. Ostaja pa skrb v zvezi z inflacijo, predvsem o tem, da se bo uvožena inflacija povezana s cenami surovin, prenesla v plače in pognala spiralo.

Dobri slovenski gospodarski rezultati so vzrok, da sem med večerjo povabljen v panel, kjer bomo govorili o izkušnjah z reformami.

Več jutri.

Tajkun Julie Roberts

V filmu "Čedno dekle" je Edward Lewis (Richard Gere) tajkun, ki poceni kupuje podjetja v težavah in jih po tem po kosih razproda naprej. V žepu ima nekaj kongresnikov in senatorjev, ki mu pri tem pomagajo. V tem početju uničuje delovna mesta in žene v bankrot tiste, ki so ta podjetja naredili za ranljive. Komur se zdi, da je glavna naloga gospodarstva, da ustvarja delovna mesta, se zdi tako početje sporno. V bistvu pa Edward Lewis opravlja zelo pozitivno nalogo. Gospodarstvo namreč čisti slabih podjetij in jih spreminja v nekaj, kar spet lahko prinaša zaslužek in delovna mesta, ki so boljša.

Značilnost gospodarstev, ki se razvijajo, je ravno to. Da se denar hitro umika iz panog, kjer so dobički nizki in se seli tja kjer so možnosti rasti. Bartelsman, Haltwanger in Scarpetta (2005) ugotavljajo, da propadanje podjetij iz spodnje četrtine po produktivnosti v ZDA 3* hitrejše kot v Franciji in da je tudi rast v najbolj produktivnem kvartilu v ZDA skoraj trikrat hitrejša. Verjetno je pri nas še slabše kot v Franciji, ker vsi po vrsti ugotavljajo, da je strukturnih premikov v našem gospodarstvu premalo.

Ključno sporočilo obeh primerov je, da lastniki kapitala s tem, da ga vlagajo tja, kjer obstaja prihodnost in umikajo od tam, kjer prihodnosti ni, opravljajo ključno razvojno nalogo, ki po obsegu sredstev seveda bistveno presega karkoli, kar bi lahko počela država, da ne govorimo o 1% BDP, ki jo veliko omenjajo tisti, ki bi želeli razvoj poganjati samo skozi večanje (proračunskih) sredstev za raziskave in razvoj. Oboje pa je pravzaprav zelo povezano. Zato je kolateralna škoda borbe proti tajkunom ta, da je prišel kapital nasploh in lastniki kapitala še posebej, na slab glas. Spet. Kar vsi po vrsti. Vendar so med njimi pomembne razlike.

Na eni strani imamo podjetnike, katerih bogastvo je raslo skupaj z vrednostjo njihovih podjetij. Ta podjetja so lahko napredovala le, če so inovirala, vlagala v razvoj, zmanjševala stroške, iskala tržne niše. Primeri so na dlani - Pečečnikov Elektronček ima za sabo ogromno razvoja na področju računalništva, Seaway bratov Jakopin temelji na najsodobnejših materialih, računalniško podprtem načrtovanju, vrhunskem oblikovanju, numeričnih in fizičnih simulacijah bark. Podobno Boscarolov Pipistrel, ki poleg inovacij v letalstvu beleži tudi inovacije na področju varčne gradnje. Tudi Mirko Tuš se ne ukvarja več samo z moko in sladkorjem, ampak išče rast na področju mobilne telefonije in interneta. V takih podjetjih ima znanje ceno, ker je znanje edini način, da se povečuje vrednost premoženja njihovih lastnikov.

Na drugi strani imamo podjetja ali bolje rečeno ljudi, ki imajo možnost, da vrednost svojega premoženja povečujejo z druge vrste spretnostmi. Nek manjšinski lastnik ali direktor podjetja je lahko skozi olastninjenje tega podjetja v svojo korist pridobil za nekaj velikostnih razredov več premoženja kot skozi počasno, mukotrpno raziskovanje in inoviranje v podjetju. V Sloveniji nimamo ne pšeničnega ne ledenega piva, nimamo avtomatov za pivo, iz katerih ne bi tekla pena, red bull se nam je zgodil iz Avstrije, raba informacijske tehnologije pri cestogradnji zaostaja za znanjem, še dovolj kvalitetnega betona ne namešamo vedno. Ne pivovarji ne cestarji, če vzamem dva najbolj kričeča primera, niso evropsko konkurenčni in ne osvajajo zahtevnih tujih trgov.

Iz vidika družbe znanja, iz razvojnega vidika, je bil zato način slovenske privatizacije, kjer bo trajalo dvajset let, da se bodo vzpostavile normalne lastniške razmere, popolnoma zgrešen. V drugačnih razmerah bi vodstva nekaterih od teh slovenskih podjetij skrbel razvoj, ne pa, kako bi postali lastniki. Znanju bi dala tisto ceno, ki jo imamo politiki tolikokrat na jeziku. Dogajale bi se strukturne spremembe, ne pa prekladanje denarja iz kupčka na kupček. Iz tega vidika je predlog SD, da država dvigne roke od nadzora v podjetjih, kjer še ima deleže, celo dober, ker bo pospešil lastninsko konsolidacijo. Sicer ne bo zastonj, ampak to je že druga zgodba.

Zaljubljeni Lewis se je na koncu filma odločil, da ne bo uničil Morsovih ladjedelnic, ampak, da bo gradil ladje. Čudovite velike ladje. Verjetno ne samo zato, da bi ugajal, ampak mu je tudi hladna računica pokazala, da se mu tudi to kot solastniku splača in da zna kako pomagati, da bodo poslovali bolje. Tak zaključek filma je sprejemljiv tudi pri nas, kjer na lastnino in lastnike še vedno najraje gledamo z marksističnim nezaupanjem. A ni problem v lastnini in lastnikih. Če jih zanimata dobiček in povečanje vrednosti podjetja, jim ne preostane dosti drugega, kot da vlagajo v znanje in zato opravljajo ključno razvojno nalogo. Če pa se ukvarjajo s tem, kako bi lastniki šele postali, ali pa jih vodi ugajanje tem in onim, pa ne.

Najprej objavljeno na Finance.si.

ponedeljek, 02. junij 2008

OECD na YouTube o prihodnosti interneta

Evo, tudi OECD se trudi biti ljudski. Vaš bloger seveda bo v Seulu, ampak kako idejo lahko zapišete tudi na blog.

OECD and YouTube launch “Future of the Internet” initiative: "How can the Internet make the world a better place?” This is the question OECD is asking the public on YouTube, the leading online video community, at www.youtube.com/futureinternet.

YouTube users can share their opinion with the leaders and opinion shapers attending the OECD Ministerial meeting on the “Future of the Internet” in Seoul, Korea on 17-18 June 2008.

“You tell the leaders and opinion shapers in Seoul what you think and they will upload responses to your ideas. Join in. Take part in making a difference,” said OECD Secretary-General Angel Gurr�a.

The best videos uploaded to www.youtube.com/futureinternet will be shown to ministers and VIPs at the event. They will be invited to react and their answers will be uploaded on YouTube during the meeting.

In Seoul, all participants, including government ministers from more than 40 countries and hundreds of global leaders from international government organisations, business, the Internet's technical community and civil society, will be encouraged to submit their own answers at a dedicated YouTube booth on site.

For full details of how to participate, see www.youtube.com/futureinternet"