Janez Janša se niti ne zaveda, kako natanko je zadel s tisto izjavo "ne poznajo vprašanja, ampak zagotovo je odgovor seks". SD je namreč v svoj program zapisala "Prepričani smo, da so zadovoljni, zdravi in srečni ljudje prvi pogoj za ustvarjanje družbe blaginje." Do tu še nič o seksu. Ampak kako pa do srečnih ljudi? Tudi iz programa SD: "Več spolnosti pomeni več sreče ...". Najprej torej seks, potem sreča in nato blaginja. Genialno!
Znanost pa pravi, da je najprej blaginja, potem pa sreča. Tisti, ki trdijo da GDP nima zveze s srečo, imajo tole teorijo:
Prospect: Although average real income has more than doubled in developed countries since mid-century, average self-reported happiness has barely budged. Yet despite the flat happiness trend over decades, at any given time the wealthy are more likely than others to report themselves "very happy," which has led a number of researchers to conclude that people care more about their relative position on the income ladder than their absolute level of wealth.
... ki pa se v mednarodnem okviru pokaže za napačno:
Marginal Revolution: In a sample of over 130,000 people from 126 countries, the correlation between the life satisfaction of individuals and the GDP of the country in which they live was over .40 – an exceptionally high value in social science.
A recent study of the self-reported happiness of almost 400,000 subjects in the OECD countries by Harvard's Rafael di Tella and Imperial College's Robert MacCulloch shows that while no single variable has a whoppingly large positive impact on average happiness over time, none, other than life expectancy, has a larger effect than GDP per head.
Revščina pa je tudi za nekaj dobra. V članku Ten Ways Recession Can Help the Environment avtor piše, da bi bilo treba revščino vsiliti, saj revni manj obremenjujejo okolje.
PS. Danes je Blog Action Day. Blogalo naj bi se o revščini.
Sreča je izredno relativen pojem. Ponavadi ljudje svoj nivo sreče ocenjujemo glede na družbeni/materialni položaj v primerjavi z ostalimi. To pomeni, da se ljudje, ki imajo pod palcem nekoliko več, avtomatsko prištevajo k srečnejšemu segmetnu populacije, čeprav morda večino svojih dni preživijo v skrajni nervozi in bojazni za svoj položaj. Po drugi strani reveži v primeravi z ljudmi, ki imajo 'več', neprenehoma čutijo srd, pomanjkanje in se ob svojem občutku prikrajšanosti težje ocenjujejo kot srečni. Osebno sem še vedno pristaš poduhovljenih rekel, ki trdijo, da sreča ni vedno v pozitivni korelaciji s količino evrov na računu. Je pa zagotovo stopnja jamranja ljudi v negativni.
OdgovoriIzbrišiv predglobaliziranem svetu je gotovo obstajala sreča, povezana z relativnim blagostanjem v neki družbi (stereotip srečnega divjaka).
OdgovoriIzbrišiRaziskave, ki pokažejo korelacijo med srečo in BDP-jem samo pravijo, da je svet ena sama omrežena vas, in da nekatere relativne skale res nimajo nobenega pomena več.
Bi bilo pa zanimivo pogledati, kaj se je z indeksom sreče po "odkritju" v zadnjih par sto letih dogajalo z originalnimi domorodci s Havajev ali Avtralije. Jim je sreča zrasla toliko kot dohodek?
ma ja žiga, ampak dokler samo s seksom tolažimo svoje frustracije ..., ne pridemo prav daleč. tako, da se zelo, zelo ograjujem od te izjave.
OdgovoriIzbrišiAnonimni, srečni divjaki so romantika iz knjig tipa "Po puščavi in goščavi". Domorodci v Amazoniji, Havajih, Velikonočnih otokoh ... so cepali od lakote, bolezni, 90% dojenčkov ni preživelo prvih dveh let ...
OdgovoriIzbrišiBojan, domnevam, da se ograjujete od programa SD, kjer seks ni omenjen za hec, ampak je tako rekoč temelj programa.
Še dobro, da so ljudje kje cepali od težkega življenja. Danes vse preživi in tako imamo vsakih 10 let novo milijardo ljudi. Štekiš?
OdgovoriIzbrišiZdaj pa ena zgodbica, ki jo že dolgo hočem povedati pa mi čas ne da veselja.
Gospoda Virant in Turk vse štekata. Absolutno vse. Vse je pod kontrolo. Niti centa ti ne ostaneta dolžna ta dva kerlca. Moja stara mama mi je vedno, ko sem pogrnil prt za kosilo dala 5 para. Pravzaprav gre za staro mamo enega drugega über modela. Toda saj je vseeno pri teh metaforah ane?
5 para je vredno pogrinjanje in basta!
Če bi stara mama slučajno bila brez tistih 5 para, bi padla v strašansko zadrego(sram), bila bi pravzaprav popolnoma ničvredna in bi zelo trpela zavoljo ogroženosti revica. NIKOLI IN NIKDAR NISEM BILA NIKOMUR DOLŽNA!
Ako je uboga duša bila kaj dolžna komu je trpela hud strah, da jo bo upnik zadavil in zagrebel v bližnjem gaju. Temu vsled jo je hipoma podurhala na tržnico in v nekaj pikosekundah prodala kilo krompirja in jo užgala domov s 50 parami v žepu. Eno desetinko te vsote sem prejel jaz, plus 5 para za bonus kepico sladoleda, da ne bi bil slučajno preveč jezen 5 letni otrok.
V prostem času pa je bila stara mama hud disident in v hudih sporih z oblastjo med 2 sv. vojno in po njej. Vedno ji je uspelo priti do svoje svobode in kruha in se je borila z vsemi sedmimi za to.
Razumete? Ali res razumete kaj sem pravkar napisal ali samo nekaj slutite ali še slabše, kar nekaj bi bleknili pa ne veste kaj? Hihi
Kaj čemo.
Banalnosti.
LP,Arbi
Mimogrede. En espri, ki ni samo sam zase in ničvreden, kot je recimo kakšen od eh, ne bom raje,hihi.
OdgovoriIzbrišiRevež je lahko srečen, če natanko pozna vzrok svoje revščine in ima načrt in moč, da se izvleče iz revščine.
Reven je tisti, ki je neumen in reven je natanko tisti, ki je nevrotičen.
Nevrotičen pa je lahko OPA! celo kakšen minister, kljub temu, da je bogat, kot Kres recimo.
Se razumemo? Piše tako pri Descartesu?
LP,Arbi
Gospod profesor, nemoj da staviš tačke, gdje jim nije mjesto. Hihi.
OdgovoriIzbrišiNisi vseznalec IN PIKA!
Hihi
No pa mejte se...reveži.
LP,Arbi
Ojej, zdaj pa imam že občutek, da bo sramota dosegla nivoje, ko bodo moji prispevki začeli izginjati. Kot je bilo to npr. pri vesoljski MENSI in podobnih mega pametnih(in nevrotičnih) institucijah.
OdgovoriIzbrišiKaj čemo.
Važno, da ostaja vse v meni in služi namenu, da postanem dobro človeško bitje. Dobrote pa ni nikoli dovolj. Še posebno v teh naših vesoljskih razmerah, ko kaos sili od vsepovsod in sovražnost sil narave in družbe, hihi.
Bok dragi moji.
LP,Arbi
Oh kako sem nesrečen lejte.
OdgovoriIzbrišiNe vem kako naj izgovorim ta prekleti priimek Descartes?
Rabim pomoč. Je to Dekarte, Dekar', Descartes, ali kaj bolj eksotičnega in prefinjenega.
Res bi rad vedel.
Na pomoč!
LP,Arbi
Da ne bomo samo tjavendan filozofirali, je tukaj malo drugačen pogled na podatke.
OdgovoriIzbrišiOglejte si še nekaj mitov, ki jih številke ovržejo.
Lahko pa se s podatki poigrate tudi sami.
Pravite, da ste zapis ustvarili, ker bi se danes naj blogalo o revščini...
OdgovoriIzbrišiVse lepo in prav, ste podali določeno mnenje o tej temi. Bi vas pa vseeno vprašal, čemu v tem kontekstu navezava na tisto (po mojem mnenju) bedasto izjavo Janše? Čemu cinizem do zapisa v SD-jevem programu, katerega dejansko ne navajate? Jaz ga ne poznam... možno, da ste ga uporabili izven konteksta. Zelo očitno boste v še mnogih zapisih na tem blogu kazali frustracije po porazu na volitvah. Čas bi že bil, da ga sprejmete. Od človeka vašega kova bi pričakovali kanček več uglajenosti in profesionalnosti (če že ne po zasebni plati pa vsaj v profesiji).
Bom še jaz komentiral citat iz programa SD, kot ga navajate:
"Prepričani smo, da so zadovoljni, zdravi in srečni ljudje prvi pogoj za ustvarjanje družbe blaginje."
"Več spolnosti pomeni več sreče ...".
Politika ustvarja pogoje za blaginjo. V službi politike so navadni ljudje (tudi vi). Torej, vi politiki morate biti "zadovoljni, zdravi in srečni", da s svojimi morebitnimi frustracijami ne kvarite blaginje nas "navadnih" ljudi! Potem bomo pa tudi mi lahko "zadovoljni, zdravi in srečni". Torej, privoščite si nekaj seksa, da bomo mi deležni blaginje, kot jo pričakujemo!
Kot dodatek k prejšnjem zapisu…
OdgovoriIzbrišiDejali ste, da "znanost pravi, da je najprej blaginja, potem pa sreča." Da pa "imajo tisti, ki trdijo da GDP nima zveze s srečo, teorijo", ki sporoča, da je za ljudi pomembnejši (relativni) položaj na dohodkovni lestvici, kot pa (absolutna) raven bogastva.
Prosim, da strokovno pojasnite, kako ste povezali pojma »blaginja in sreča« s teorijo, ki govori o »BDP, dohodkovni lestvici in bogastvom«?
In kako nadalje navedena teorija, ki govori o povezavi (vplivu) med splošnim zadovoljstvom in BDP države prejšnjo ovrže?
Anonimni, zanimivo, Gapminder poznam, za videoposnetke pa nisem vedel.
OdgovoriIzbrišiMato, (1) vsake šale na račun trojčka se pač ne more zavračati s frustriranostjo zaradi poraza na volitvah. Vaš argument v drugem odstavku je dosti boljši! (2) Strokovna pojasnila boste našli v citiranih člankih.
G. Turk,
OdgovoriIzbrišinisem zavračal vaše šale na račun trojčka. Izpostavil sem samo dejstvo, da ste na temo revščine cinično obračunali (izven konteksta?) s političnimi nasprotniki.
Mimogrede, kdo je omenjal trojček? V času izjave JJ trojček še ni bil formalno izpostavljen. Poleg tega se je izjava nanašala na SD. Tudi iz te izjave (navajate besede SD, razmišljate o trojčku) se da razbrati, da se volitve še niso pozabile.
Da, vsak si lahko ustvari svoje mnenje s prebiranjem citiranih prispevkov. Ampak vi ste v prispevku nekako konsolidirali različne teorije. Ker jaz nekako ne vidim smisla v vaših besedah, sem vas prosil za pojasnila. Bili ste v službi Države, mogoče boste tudi v prihodnje... zato me zanima, ali imajo vaše trditve smisel, ali samo mlatite prazno slamo. Slednji pri meni zagotovo ne dobijo glasa podpore.
Še enkrat poudarjam, z SDS, SD, Zares, LDS, XY, ŽNJ... nisem obremenjen. Da ne bo videti, kot da se grem neke politične provokacije.
Mato, na kak zapis, ki je bil kritičen do zmagovitih strank, sem že nekajkrat dobil odgovor v smislu "get it over with". Tako kot je prejšnja pozicija uporabljala kot jokerja odgovor, da so pač "oni zmagali na volitvah" ... Ne eno ne drugo ni veljaven argument v kakršnikoli debati ampak, kot bi rekli, "mlatenje prazne slame".
OdgovoriIzbrišiZavračam trditev, da je bilo sklicevanje na program SD iz konteksta. Pomembno je, kako reševanje problema revščine vidi politika. Search po .PDFu programa SD me je pripeljal do citiranih stavkov, ki mi dokazujejo, da vsaj del ljudi, ki so pisali program, zadevo vidi popolnoma drugače, kot kažejo citirane raziskave.
Vidi se, da ste že dolgo v politiki, oz. v njeni neposredni bližini. V obeh odgovorih ste ste lepo »diplomatsko« oddaljili od bistva mojega komentarja/vprašanja. Bolje, da vse skupaj pustiva. Tako ali tako je to vaš blog, vaše mnenje, vaša propaganda...
OdgovoriIzbrišiBi vas pa vseeno opozoril, da nerodno mešate pojme revščina, BDP, sreča, blaginja, bogastvo... Tega vam niti ne zamerim, ker ste strokovnjak na tehničnem področju, ne pa ekonomskem. Me pa moti, da se poslužujete cinizma v sklopu teme, ki je očitno ne obvladate.
Na SD-jev »Prepričani smo, da so zadovoljni, zdravi in srečni ljudje prvi pogoj za ustvarjanje družbe blaginje« odgovarjate, da »je pomembno, kako reševanje problema revščine vidi politika.«
Če bi vi kot oblast skrbeli za blaginjo ljudi samo v okviru reševanja problema revščine, bi bil kot državljan zelo nezadovoljen! Pri kakšnem (ekonomskem) strokovnjaku pa lahko preverite, kaj s tem mislim.
Mato, vi ste se v glavnem ukvarjali s tem, kaj ima vse skupaj opraviti s programom SD. Preberite za sabo o čem ste v glavnem pisali. Na rob tega ste skrivali "bistvo", kjer ste zahtevali "strokovna" pojasnila. Ki pa mi jih kot tehniku, kot ugotavljate na koncu, ni dano imeti.
OdgovoriIzbrišiNe, jaz sem se uglavnem ukvarjal z vašimi zapisom v celoti, ki (strokovno) nima vsebine.
OdgovoriIzbrišiZačeli ste z "šalo", ki mi je kot taka sicer všeč, ne gre pa je povezovati z vprašanjem revščine. Nato pa ste s šalo nastavljeno tezo razvijali na vprašljiv način. Povezali ste pojma »blaginja in sreča« s teorijo, ki govori o »BDP, dohodkovni lestvici in bogastvom«. Nadalje pa ste s teorijo, ki govori o povezavi (vplivu) med splošnim zadovoljstvom in BDP države prejšnjo ovrgli... Nenazadnje pa ste v svojem predzadnjem odgovoru neposredno povezali citirane besede iz programa SD z vprašanjem reševanja problema revščine.
Vse to so vaše besede. In žal kažejo na nerazumevanje vsebine. Dopuščam možnost, da jaz mogoče ne razumem vaše poante. Doslej me z argumenti (ki dejansko to niso, pač pa so bolj obramba) niste prepričali.
Upam le, da se političnih vprašanj v službi Države niste lotevali na podoben način.
Ta primer, ki ga skušam prikazati skozi svoje odgovore, je dejansko vzorčen v naši politični sferi. Kapo dol nad vašo strokovnostjo v gradbeništvu in informatiki... bi bilo pa vseeno primerno (moralno, higienično), da vsak akter v političnem prostoru skuša najbolje opraviti delo v okviru stroke in se zaveda, da se sposobnost in kompetentnost ne meri po politični pripadnosti. To ne leti neposredno na vas. Vam lahko očitam samo to, da ste v primeru tega prispevka (in odgovorih) tako prepričani v svoj prav, kjub temu, da ne (nočete?) pokažete, ali sploh veste o čem govorite.
Pa brez zamere!
Mato, nič ne zamerim, ampak midva se očitno res ne razumeva. Temu, da sem kaj napačno "povezal" se pa ne da oporekati. Vedno so stvari lahko napačno "povezane" pa karkoli že pomeni, da je nekaj "povezano".
OdgovoriIzbrišiSkratka gospod Turk je znova dokazal, da mlati prazno slamo.
OdgovoriIzbrišiŠe sam je to priznal v njegovem zadnjem postu.
op. : ta zapis nima nobene politične konotacije, da ne bo kakšen rožle začel izvajati, da je Arbi rdečkarski pes ali kaj podobno bizarnega.
V prebranem nisem mogel izluščiti nič drugega, kot to, da obstajata dve hipotezi.
1. za občutek sreče je potrebno absolutno bogastvo. Torej, v državi 1 je plača revnega človeka X, v državi 2 pa je plača večja od X in zato, je državljan države 2 srečnejši,
2. za občutek sreče je potrebno razmotriti relativne odnose. Torej v državi 3 znaša dohodek reveža 10% dohodka bogataša, v državi 4 je ta delež enak, vendar sta v državi 4 dohodka absolutno večja. Hipoteza je, da revna oseba v državi 4 ni srečnejša, saj ima enak delež od dohodka bogate osebe, kot ga ima oseba v državi 3.
3. po točki 1 je sreča odvisna od GDP. Po točki 2 pa nima nobene zveze z GDP, saj je odvisna samo od relativnih števil(Aj dont think so in nimam ph.d. iz ekonomije).
4. potrudite se malo in poskusite opisati probleme tako, da bodo jasni in ne zaviti v mistične meglice, kjer je mogoče mešati čorbe z netopirji in ingverjem, brez možnosti, da bi bili kruto kaznovani za take nečednosti.
5. kolega Turk spet ni uspel dokazati svoje znanstvenosti, čeprav bi se nek neuk človek lahko posračkal ob njegovih znanstvenih ekspertizah.
6. občutek sreče ob optimalni zadoščenosti materialnih potreb ne narašča več z nadaljnim zasičenjem z blagom, ampak z relativnim deležem aktivnih psihoterapevtov v deželi (hipotezo na svitlo dal g. Arbiter).
7. slučajnosti.
LP,Arbi