Fotovoltaika ima prihodnost. Iz 1 ha zemlje, ki ga namenimo za fotovoltaiko, dejansko dobimo za dva velikostna razreda več energije kot iz biomase in bistveno več, kot iz vetra. Pa ima tudi sedanjost? Poskusimo par zadev preračunati na zadnji strani kuverte:
Podobno elektrarno, kot so predlagane z močjo 5kW imajo v Mariboru na FERI. Planirana je bila s površino 50m2 in letno proizvodnjo 4000 kWh. Cena sončnih celic za tako elektrarno je cca. 15000 EUR, za vseh 100.000 torej cca. miljarda in pol. To je cena za še eno nuklearko tipa Krško. Produkcija energije iz 100.000 elektrarnic bi bila cca. 400 GWh letno, kar je približno desetina letne proizvodnje nuklearke.
Fotovoltaika je torej še zelo draga. Bolj smiselno kot kvariti izgled naselij z množico panelov, ki so danes tehnološko še na začetku, bi kazalo razmišljati o nekaj večjih inštalacijah na strehah velikih proizvodnih in trgovskih objektov v bolj sončnih delih države. Morda bi kazalo predpisati, da mora biti vsak megamarket na robu mesta energetsko samozadosten. S tem bi tudi podražili gradnjo nakupovalnih središč. Ljudi pa je treba še naprej spodbujati, da inštalirajo solarne panele za toplo vodo in ogrevanje. Na ta način za dosti manj denarja prihranimo dosti več CO2.
Denar, ki bi ga pa sicer namenili za subvencioniranje drage elektrike, pa kaže nameniti za tehnološki razvoj na področjih fotovoltaike in obnovljivih virov nasploh, da bo tudi naša industrija lahko z "reševanjem planeta" kaj zaslužila.