ponedeljek, 23. april 2007

Mladi, izobraženi, nezaposleni? Kakor kdo.

Mediji, med drugim Dnevnik, me sprašujejo, kaj mislim o vse večjem številu brezposelnih mladih in izobraženih, na katerih naj bi pravzaprav slonela družba znanja. Od leta 2001 naj bi se to število povečalo za 60.6%. Odgovor, ki se ga da nekoliko obrezanega prebrati v ponedeljkovem Dnevniku, podajam tule še v celoti:

Število registriranih brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo se je povečalo za 7.6% glede na leto 2005. Anketna brezposelnost v tej kategoriji je bila leta 2005 3.1%. V absolutnem znesku torej še vedno govorimo o razmeroma majhnih številkah. Upoštevati je tudi treba, da je brezposelnost mladih in univerzitetno izobraženih pogosto tudi fiktivna zaradi študentskega dela. Absorbcija visoko izobražene delovne sile je različna, pri tehničnih vedah je npr. zelo dobra. Med brezposelnimi mladimi do 26 let z univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo pa je največ ekonomistov, komercialistov, organizatorjev in pravnikov. Vlada s svojimi ukrepi spodbuja vpis na smeri, kjer je priložnosti za zaposlitev več in le upa lahko, da se bodo pametno odločali tudi bodoči študenti.
Tole so pa surovi podatki za nezaposlene mlade, visoko izobražene, stare do 26 let, če bi se odločili vzeti pamet v roke:

70132 DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE IN HORTIKULTURE (VS) 9
70134 DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE (VS) 1
70135 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR AGRONOMIJE 5
70251 DIPLOMIRANI INŽENIR ZOOTEHNIKE (VS) 1
71001 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GOZDARSTVA 2
71002 DIPLOMIRANI INŽENIR GOZDARSTVA (VS) 2
72201 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA 1
72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 4
72511 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 4
72602 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) 1
72603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 1
73002 DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE (VS) 3
73012 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOKEMIK 2
73111 DIPLOMIRANI INŽENIR LABORATORIJSKE BIOMEDICINE (VS) 4
74002 DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILSTVA (VS) 3
74003 DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE (VS) 1
74102 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR OBLIKOVANJA TEKSTILIJ IN OBLAČIL 1
74103 DIPLOMIRANI INŽENIR KONFEKCIJSKE TEHNIKE (VS) 4
74502 DIPLOMIRANI INŽENIR GRAFIČNE TEHNIKE (VS) 4
75103 DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE (VS) 2
75221 DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) 1
75251 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR VODARSTVA IN KOMUNALNEGA INŽENIRSTVA 1
75802 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TEHNOLOGIJE PROMETA 1
75803 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR PROMETA 1
75811 DIPLOMIRANI INŽENIR TEHNOLOGIJE PROMETA (VS) 2
75812 DIPLOMIRANI INŽENIR PROMETA (VS) 7
76601 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA TURIZEM (VS) 2
76602 DIPLOMIRANI INŽENIR ORGANIZACIJE TURIZMA (VS) 1
76603 DIPLOMIRANI ORGANIZATOR TURIZMA (VS) 9
77001 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST 48
77005 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MEDNARODNE EKONOMSKE ODNOSE 1
77006 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA ZUNANJO TRGOVINO (VS) 1
77007 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA RAČUNOVODSTVO (VS) 1
77012 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA POSLOVNO LOGISTIKO (VS) 1
77041 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) 76
77042 DIPLOMIRANI MENEDŽER (VS) 1
77043 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MANAGEMENT (VS) 3
77044 DIPLOMIRANI ORGANIZATOR - MENEDŽER (VS) 11
77051 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA MARKETING (VS) 1
77061 DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA PODJETNIŠTVO (VS) 2
77101 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR 3
77132 DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) 4
77195 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE SPECIALIST ZA VARNOST 1
77201 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK 40
77301 DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS) 57
77311 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR 1
77412 DIPLOMIRANI VARSTVOSLOVEC (VS) 12
78001 DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) 11
78021 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA 13
78028 PROFESOR GLASBE 1
78036 PROFESOR LIKOVNE UMETNOSTI 2
78041 PROFESOR SLOVENŠČINE 6
78051 PROFESOR ANGLEŠČINE 2
78052 PROFESOR NEMŠČINE 4
78057 PROFESOR MATEMATIKE 3
78061 PROFESOR BIOLOGIJE 2
78065 PROFESOR GEOGRAFIJE 1
78067 PROFESOR SOCIOLOGIJE 2
78069 PROFESOR PEDAGOGIKE 1
78075 PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE 9
78088 AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA KLAVIATURNE INSTRUMENTE 1
78093 AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA PIHALA IN TROBILA 1
780C2 PROFESOR KEMIJE IN BIOLOGIJE 1
780C4 PROFESOR DEFEKTOLOGIJE 1
780C7 PROFESOR MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA 1
78204 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI RUSIST 1
78221 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ANGLIST 2
78241 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRIMERJALNI JEZIKOSLOVEC 1
78291 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PREVAJALEC 1
78313 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI GEOGRAF 9
78319 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ETNOLOG IN ANTROPOLOG KULTURE 7
78321 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIOLOG ANALITSKO-TEORETSKE SMERI 1
78326 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIOLOG 12
78331 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG 6
78341 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PEDAGOG 4
78354 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI POLITOLOG 15
78361 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI NOVINAR 2
78362 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KOMUNIKOLOG 5
78371 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MUZIKOLOG 1
78402 DIPLOMIRANI INŽENIR MATEMATIKE (VS) 1
78442 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MIKROBIOLOG 2
78444 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKOLOG 3
78722 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR 1
78821 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI OBLIKOVALEC 2
78856 DIPLOMIRANI SLIKAR (VS) 2
79401 DOKTOR MEDICINE 3
79405 DIPLOMIRANI SANITARNI INŽENIR (VS) 3
79411 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) 25
79412 DIPLOMIRANA BABICA (VS) 2
79413 DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) 4
79414 DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) 10
79415 DIPLOMIRANI INŽENIR RADIOLOGIJE (VS) 2
79501 DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC 11
79502 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI PEDAGOG 3
79503 DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC (VS) 15
79504 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC 6
80499 DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE 1

nedelja, 22. april 2007

Več teme!

Malo prej sem se vrnil iz Šmarne gore, kjer so pobudniki za temno nebo pokazali, kako malo javna razsvetljava sveti na tla, koliko pa v vesolje in koliko postrani skozi zrak. Rešitev je preprosta - cestne svetilke, ki svetijo navzdol - res navzdol - skozi eno ravno steklo (spodaj) in ne skozi polkrogelno plastično bunko, ki seva najmanj v polprostor, nekatere pa kar okrog in okrog:



Napačne cestne svetilke porabijo več elektrike, slepijo udeležence v prometu in vsi smo že kar malo pozabili, da je nad nami čudovito zvezdno nebo. Je kdo zadnje čase blizu Ljubljane videl Rimsko Cesto?

Zvezdno nebo je tudi najlepša kulisa za zaljubljene!

sobota, 21. april 2007

Slovenija četrta najhitrejša

Think-tank Ambrosetti je naredil razmeroma podrobno analizo o konkurenčnosti Evrope oz. članic EU. Eden od kazalcev, ki so ga računali je, kako hitro se države EU bližajo ciljem, ki si jih je EU zastavila do leta 2010 na področju zaposlovanja, R&D, izobraževanja, notranjega trga in okolja oz. energije - skupaj 10 parametrov. In po tej študiji smo na četrtem mestu:



Priznam, tole malo diši po propagandi. Študija opozarja tudi na nekatere napake, ampak #4 je pa #4 in včasih se prileže, če te kdo pohvali. Bo pa res nekaj na tem, ker po neki drugi študiji si pa (z kar nekaj državami) delimo tretje mesto. In jasno, da to ni samo rezultat te vlade, ampak tudi prejšnjih.

Intervju 1.0 v Demokraciji

Četrtek, 19.4. Na slikah sem si všeč. Se vidi, da je "blizu vlade" revija! Ocvirek:

Kaj mora država narediti po vašem mnenju za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva?

Svobodni podjetniki so najboljši mehanizem za konkurenčnost gospodarstva in gospodarsko rast in država mora postaviti tak pravni okvir, ki jim to svobodo daje. Svoboda pa pomeni, da (1) razpolagaš s tem kar zaslužiš in (2) da si svoboden pri sprejemanju poslovnih odločitev, ker tudi pomeni, da imaš med čem izbirati. Če država podjetjem pusti razpolagati z večjim deležem svojega denarja, če so torej manj obdavčena, bodo bolj konkurenčna. Ampak tu so meje, ker država potrebuje tudi denar za vojsko, policijo, upravo, za zdravstvo, pokojnine. Vprašanje je seveda, kako država s tem denarjem in s temi sistemi gospodari. Da ni dober lastnik v gospodarstvu smo namreč že ugotovili. Kar se svobode tiče - Marx je rekel, da dobiček nastane zaradi izkoriščanja človeka po človeku, Schumpeter, ki ga navajajo kot podlago za Lizbonsko strategijo, da dobiček prinašata znanje in tehnologija. Milton Friedman pa uči, da je dobiček posledica svobodne, prostovoljne poslovne transakcije med dvema subjektoma, ki je opravljena v obojestransko zadovoljstvo. Poudarek je na obojestransko! In sistem mora biti narejen tako, da gospodarstvo lahko teče v obojestransko zadovoljstvo, to pa pomeni, da lahko izbiraš, da kupuješ tam, kjer za svoj denar dobiš največ. In podobno tudi pri delu. Da lahko izbereš, kdo dela zate oz. pri kom delaš. Kjer boš lahko naredil več in te bodo zato bolje plačal.

Zanimivo je, da so države, ki si jih Evropa daje za zgled pri lizbonski strategiji spredaj ne samo pri vlaganju z znanje, ampak so presegle tudi razredni boj. Japonska, ZDA, Velika Britanija, Irska, Skandinavija … ne govorijo o izkoriščanju, ampak o svobodi poslovne pobude. V teh državah sindikati niso politično vplivni in niso tesno povezani z nekaterimi strankami, kot je to primer v nekaterih državah na jugu in centru Evrope. Zavedati se je treba, da je konec hladne vojne, da smo, upam, presegli kulturni boj in čas bi bil, da bi presegli tudi razredni boj. Ta naloga še čaka nekatere opozicijske stranke. Preseganje razrednega boja pa seveda ne pomeni, da pozabimo na solidarnost. Ampak solidarnost je varovalka, ne pa motor napredka. Solidarnost spada v polje odgovornosti, ki mora nujno spremljati vsako svobodo. Odgovornosti do soljudi, narave, svoje vesti.

torek, 17. april 2007

Celjski četvorček

Danes sem otovoril štiri sočasne sejme v Celju. Nekaj več tukaj. Zanimivo. Nisem si predstavljal, da je v orodjarstvu, plastiki, grafiki ali livarstvu toliko visokih tehnologij in znanja, pa tudi, da je v teh klasičnih industrijah še toliko življenja. Zvečine gre za majhna, prilagodljiva podjetja, ki so tu sredi Evrope blizu svojim glavnim trgom in ostajajo konkurenčna, še posebej, če vlagajo v znanje in nove tehnologije.

Izpostavljen problem: dela in naročil več kot dovolj, manjka inženirjev, tehnikov, vajencev. Tisti, ki pa so, pa zaradi toge zakonodaje ne morejo delati in zaslužiti toliko, kot bi želeli, ker smo pri nas zelo togi kar se tiče nadurnega dela.

ponedeljek, 16. april 2007

Krtačke-ne

Ne, vztrajam, da so krtačke boljši primer kot tole. So namreč nesmiselne, nič bolj uporabne, tole pa je:

Toto Sanagloss: like toilet scrubbing nano bubbles - Engadget

Konferenca o reformah na GZS

V četrtek so me povabili na Gospodarsko zbornico, kjer so organizirali Konferenco o reformah. Vedo, da ministri in profesorju predvsem radi govorijo, da pa bi tudi poslušali, se dogodek organizira kot okrogla miza, kjer pač poveš svoje, potem pa poslušaš sogovornike. O dogodku so nekaj več napisale Finance, pa bi kazalo tisto, kar tam piše malo poblogati in postaviti v kontekst.

Naslov mojega prispevka je bil "Lizbonska strategija in reforme". Seveda najprej nekaj besed o prvem in drugem začetku lizbonske strategije (LS). Prvi, leta 2000, cilj dohiteti ZDA in Japonsko, bruseljski projekt, delan od zgoraj navzdol. Sledi Barosova "prenovljena lizbonska strategija", cilja sta "rast in delovna mesta", decentraliziran pristop, veliko odgovornosti na članicah, podjetjih, posameznikih.

Teoretični temelj LS naj bi bila Schumpetrova teorija, da je dobiček posledica inovacije, in da je za to treba dosti vlagati v znanje. Izhodišče se mi zdi politično korekten kompromis. Marx je pred tem trdil, da je dobiček posledica izkoriščanja, zaradi česar se mnogim kava zdi še bolj grenka, saj kavarnar z visoko ceno izkorišča svoje naivne kupce, da o natakarjih ne govorimo. Friedman pa trdi, da je dobiček posledica poslovne transakcije, ki je bila opravljena v obojestransko zadovoljstvo. Da je pač kavarnar zadovoljen, da nam je prodal kavo, in mi, da smo jo za tisti denar dobili. Da je kavarnar vesel, da ima študenta, ki mu dela, in da je študent vesel, da tam lahko dela.

In si nisem mogel kaj, da nisem ugotovil, da v državah, ki si jih dajemo za zgled pri priseganju na znanje in pri gospodarski rasti (ZDA, Japonska, Velika Britanija, Irska, skandinavske države) ni več govora o razrednem boju, ne slišimo o stavkah, spregah sindikatov s strankami niti sindikati ne hodijo za koga po kostanj v žerjavico.

Zaključil sem s svojim standardnim citatom iz Machiavellija ... da reformatorjem goreče nasprotujejo vsi, ki se bojijo, da bi morda lahko kaj izgubili in jih le mlačno podpirajo tisti, ki bi z reformami lahko kaj pridobili. In da so v dvorani verjetno ti mlačni podporniki.

Sledili so zelo zanimivi prispevki kolegov, nekaj je povzetega v omenjenem članku in ko človek vse to posluša si ne more kaj, da ne bi ugotovil, da nekako vemo, kaj bi bilo pametno narediti. Kar pa seveda ni dovolj, tudi v Butalah namreč ni zmagala pamet, ampak Butalci.

Zakaj se nam to dogaja? Zato, ker se o nekaterih ključnih vprašanih ne moremo dogovoriti, ker nismo prišli do tega, da bi vsaj približno pameten ukrep vsi podprli. Brez fige v žepu. To je pomembno! Ampak kaj, ko je tako lahko delati politiko iz zadeve, ki ni popularna, je pa pametna. Za povrh Slovenci kaznujejo tiste, ki zanje naredijo kaj preveč. V tej vladi so ljudje, ki so odločilno prispevali k osamosvojitvi, pa potem volitve gladko izgubili. Zakaj bi Slovence silili v neke spremembe, če pa ne bo na koncu nihče hvaležen. Ker je za državo pač treba narediti kar mislimo, da je pametno in prav?

Če mene vprašate, to zadnje zadostuje.

Da še nisem smučal ...

... odkar sem minister, od sobote naprej ni več res! Pa še kamero ...



... in fotoaparat ...



... na telefonu sem preskušal.

Za 6.9 mm debeline in 60g zelo dober telefon. Edini problem: zvok za video je v AMR-NB kodeku, ki ga playerji na windowsih ali divx predvajalnikih ne znajo predvajati. Pišem pa brez QWERTY krajše SMSe.

nedelja, 08. april 2007

Evropska komisija za prenos znanja med univerzami in gospodarstvom

Tole pa zasluži več kot samo omembo v rubriki "Nespregledano". Obvezno branje za 2-3 ministre, prorektorje za raziskovalno dejavnost, dekane, univerzitetne učitelje, direktorje:

EurActiv.com - Commission urges university-business knowledge transfer | EU - European Information on Science & Research: "'Making better use of publicly funded R&D is an important problem,' states a Commission policy documentPdf external urging better exploitation of research results. The Communication, adopted on 4 April 2007, argues that an average university in Europe generates far fewer inventions and patents compared with North American counterpart.

This is said to be largely due to 'a less systematic and professional management of knowledge and intellectual property' in European universities. Other barriers include cultural differences between business and science communities, lack of incentives for them to work together as well as legal barriers hindering co-operation."


Zadeve je še posebej relevantna za Slovenijo, namreč, v pokazateljih, kjer EU ugotavlja, da zaostaja za ZDA, Japonsko, Korejo ... Slovenija še dodatno zaostaja za EU.

sobota, 07. april 2007

Zgleden državljan zvest samemu sebi

Tule se je začela debata o tem, kaj si politik lahko privošči in o tem, kaj vpliva na obiskanost nekega bloga. No, pa da bi kaj naredili v zvezi s slednjim, nadaljujmo debato tukaj, (saj je konkurenca huda :-)

Sploh ni res, da si politik lahko privošči vse. Recimo ignorirati volilno telo, ki uporablja Internet Explorer. Nasprotno. Po eni strani ti pridigajo, da ostani kar si, zvest samemu sebi, yada, yada, yada ... po drugi pa pričakujejo, da si "model citizen", ki gre čez cesto na prehodu, počaka na zeleno luč, ne izsiljuje prednosti z vozičkom v hipermarketu, pozdravlja nasproti idoče celo na Golovcu, mu avta ne odpelje pajek etc. etc. (predvsem etc.!).

Jaz se že vidim, kako precej manj borbeno vozim, manj trobim voznikom, ki ne vejo, da lahko iz Celovške na Tivolsko zavijejo desno in se brez ustavljanja že nekako vrinejo v promet pri Iliriji, me peče vest (no ja, gledam, če je kje kaka kamera), ko grem od parlamenta na parkirišče kar mimo prehoda. Pri parkiranju včasih še gamblam.

Ja, in to smejanje ... osnovna finta odnosov z javnostjo, da se je treba čim več smejati! Jaz se rad nasmejem, če je smešno. Zadnjič, pred nekim pomembnim sestankom, sem gubal čelo nad gradivom. Ni se še začelo, in so nas slikali, pa me je kolega opozoril ... zdaj slikajo, zdaj se smej ... Ampak ... nič smešnega se ni dogajalo. Ni čudno, da ljudje potem mislijo, da je tale politika ena sama zabava.

Minister bloger

Evo, tule me je kolegica Katja Lenart ujela na tiskovki od Elana in me malo o bloganju zaslišala:

vest.si � Blog Arhiv � Minister bloger

četrtek, 05. april 2007

Živela dneva dvojine!

G. Ivo Boscarol je predlagal, da bi kot praznika črtali 2. januar in 2. maj. In nekateri pričakujejo, da ima tudi minister za razvoj o tem mnenje:

Ministra za razvoj predvsem zanima, da delamo pametneje, ne pa da delamo več.


Po drugi strani pa so dejstva:
  • da 2.1. in 2.5. ne praznuje nihče na svetu in ni pametno, za posel, da smo mi doma, medtem, ko se svetovna ekonomija vrti.
  • Lahko pa ju poimenujemo za dneva dvojine (ki je posebnsot slovenskega jezika in seveda potrebujemo dva taka praznika :-).
  • 2.1. in 2.5. smo dobili za to, da bi ljudstvu dali laične praznike namesto božiča in velike noči in iz tega se bo delala kulturnoborbena tema, ki pa to ni.
  • 25. in 26.12., 1.1. in 2.1. ter 1.5. in 2.5. padejo vsi na iste dni ... imamo leta, ko tri tedne praznujemo in leta, ko vse pade na soboto in nedeljo.
Meni bi se zdel pameten naslednji sistem:
  • 2.1. se ukine ... 1.1. se, če pade na soboto ali nedeljo, premakne na petek prej. Sezidamo si torej dober teden praznikov.
  • Kulturni praznik se praznuje drugi ponedeljek v februarju. Pomeni, da imamo zagotovljen podaljšan vikend.
  • Dan upora se praznuje 30. aprila ... OF so ustanovili 26., če že delamo napako jo naredimo zvito namreč ...
  • ... če 1.5. ali 30.4. padeta na soboto ali nedeljo, se premakneta na ponedeljek in torek - pomeni, da imamo zagotovljene mini počitnice, s tremi dnevi dopusta pa cel teden!
V tem sistemu bi imeli približno ravno toliko dela prostih dni, kot jih imamo v povprečju zdaj, ampak zagotovljene vsako leto, kar pomeni predvidljivejše okolje tudi za gospodarstvo in šole.

torek, 03. april 2007

Intervju 2.0

Tudi na internetski sceni se pojavljajo želje, da bi "minister dal intervju". Pa se mi vendarle zdi, da bi bilo treba biti bolj ambiciozen in ne samo na internetu objaviti to, kar bi se sicer pojavilo v tiskani obliki. Kako namreč zgleda intervju:
  • novinar in oseba se pogovarjata,
  • novinar ugiba, kaj bi bralce utegnilo zanimati,
  • novinar iz (celo večurnega) pogovora izlušči, kar se mu zdi zanimivo in bolj ali manj natančno povzame vprašanja in odgovore,
  • zadevo novinar objavi in bralci berejo,
  • morda se oseba pritoži, da kaj ni bilo tako rečeno,
  • morda kak bralec v kako pismo bralca kaj pokomentira.
Intervju 2.0 IMHO ni to, da se taisto naredi, pa objavi na spletu. Intervju 2.0 bi pomenil, da je med bralci in osebo stik veliko bolj ne-posreden - pomeni, najti je treba način, da lahko vprašanja in podvprašanja zastavlja veliko ljudi, pa da vseeno ni popoln kaos in je neko sito med pametnimi in neumnimi vprašanji, da ima zadeva na koncu rep in glavo. Spet dilema med avtoriteto (novinarja) in demokracijo (bralci) Kako bi to izvedli? Kaka ideja? OTOMH:
  • vprašanja pridejo kot komentarji na blog post, ki ga še ni, blog post je potem lepo zapisan intervju;
  • dobimo se v neki klepetalnici, nekdo je moderator, dela malo reda, pa gremo.
  • ...
In nenazadnje ... seveda me zanima, da stvar doseže tudi "ljudi papirja". Kako stvar sindicirati v tiskani medij? Copyright vprašanj? CC?

Po drugi strani pa - ali ima intervju na mediju, kjer se vsi nekako poznajo/spoznajo skozi svoje objave in debate sploh še smisel?

Evo, pa še moj PR lahko o tem malo razmišlja!

ponedeljek, 02. april 2007

Napredek

V današnji prilogi DELA FT, na zadnji strani, je napačen podpis k srednji sliki, pod katero je moje ime. Pisati bi moralo:

... Včasih so bile na slabem papirju objavljene črno-bele slike pravih ljudi, danes so pa na dobrem oranžnem papirju napačne a kvalitetne barvne fotografije. To je napredek!
;-)

Nagrada RedDot za Elan in Gigodesign

Imam srečo. Vabljen sem bil na tiskovno konferenco, kjer so sporočili, da sta Elan in Gigodesign prejemnika prestižne nagrade RedDot za smučko Speedwave. Srečo zato, ker ta izdelek 1:1 predstavlja to, za kar pri razvoju gre. Ta opomnik (verjetno pričakujejo nekaj besed) sem si naredil kar v blog. In objavljam, malo popravljeno, po dogodku!

Opomnik ministra ministru:

Design is not just what it looks like and feels like. Design is how it works. (Steve Jobs).

To geslo pooseblja tudi izdelek, ki dobiva to prestižno nagrado.
  • Elan je bil od nekdaj inovativno podjetje (univerzalna smučka SL/VSL v Stenmarkovih časih, monoblok smuči poceni proizvodnjo, parabolična geometrija v začetku devedesetih, SCX, spremenljiva geometrija, z elankami se smuča iz Everesta, svet priznava, da je Elan iznašel carving smuči ...
  • Carving ima problem ... kratke smuči, zato bolj nemirne; več sile prenašajo na sneg na špicah in repih, zato torzijsko bolj občutljive (jaz bi o tem kot gradbenik, ki se je nekoč učil tudi o mehaniki, moral kaj vedeti ... tule en doktorat na to temo, pa še za telebane) ... bistvo je v tem, da je težko je narediti torzijsko togo smučko, pa hkrati vzdolžno prožno.
  • Elanu jo to s serijo Speedwave uspelo - model pobira nagrade strokovnega tiska, smučko leta ...
  • Ta izdelek je zgled za to, kar mora biti rezultat razvoja:
    • zasnovan na desetletni domači tradiciji,
    • vsebuje vrhunsko domače tehnično znanje (smučka ni tako kot krtačka),
    • vsebuje domačo ustvarjalnost- smuča je res lepa in amplificira tehnično rešitev,
    • vsebuje nekaj naše narave konec koncev, pokljuške jelke so vanj vgrajene,
    • izkorišča sinergije tehnologije, oblikovanja in marketinga.
  • Nagrada RedDot je ena od dveh najbolj prestižnih nagrad za oblikovanje.
  • Elan in Gigodesign stopata ob bok podjetjem, kot so Apple, Sony, TAG Heuer, Villeroy&Boch, Swarovski ... Mislim, da je to sploh prva smučka, ki je dobila to nagrado.
Čestitam Elanu, čestitam Gigodesign-u, upam, da bo nagrada spodbuda tudi drugim, da bodo vlagali v znanje, oblikovanje, ustvarjalnost. Slovenija potrebuje take zmagovalce tudi zaradi lažje promocije drugih slovenskih znamk. In upam, da se bo smučka kljub slabi zimi dobro prodajala!

Misli:
  • ali Elanu te smuči kaj pomagajo računati naši mehaniki-znanstveniki (tu imajo svoje velike deformacije),
  • ali na naše univerze hodijo predavat - kako uro, ne cel predmet - ljudje, ki so to smučko oblikovali in tehnično konstruirali,
  • kaj lahko jaz kot minister naredim, da bo oblikovanje v slovenskih podjetjih, predvsem malih in srednjih bolj prisotno. Je rešitev v "Vahčičevem" Design Centru?
  • kako je z oblikovanjem povezana splošna kultura ljudi? Glede na diskusijo o kulturni vzgoji na SSKIZ ... ni naključje, da lepo oblikovani izdelki prihajajo iz držav z veliko kulturne tradicije
PS. Hmm, če prav premislim imam svoje smuče že četrto zimo in bo treba menjati. Če le dobim stranski lok med 12 in 13 metri. Pravijo, da se na ledu nanjo lahko zanesem, samo še čas za smučanje bo treba najti - kot minister namreč še nisem smučal.

PPS. Tole so pa elanovci prodajali kot demonstracijo dejstva, da ima valovita smučka večjo torzijsko stabilnost:



Gradbeniki, kak komentar?