Z vstopom v OECD bo Slovenija zaokrožila včlanjevanje v pomembne mednarodne organizacije, ki ga je začela z vstopom v OZN, OVSE, NATO in EU. Slovenija si preprosto ne more privoščiti, da ne bi bila članica katere od teh organizacij. Člani smo, zato ker to preprosto moramo biti. Pač nismo Švica.
OECD je v tem smislu nekaj posebnega. V OECD si želimo vstopiti, nujno za preživetje naroda pa članstvo ni. Bolj kot še ena mednarodna organizacija je OECD klub enako mislečih držav. Da so nas povabili k pristopanju je veliko priznanje razvoju našega gospodarskega, socialnega, političnega sistema v zadnjih letih. Da se bomo o pridrževanju morali še pogajati, da bomo morali dokazovati, da res izpolnjujemo pogoje za članstvo, da smo enako misleči, da sodimo v klub, pa pomeni, da je še prostor za izboljšave in reforme.
Kaj je OECD
OECD je elitni klub 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikuje globalne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Skupina držav OECD z manj kot 20% svetovnega prebivalstva ustvari skoraj 60% svetovnega BDP. Nastala leta 1961 iz svoje predhodnice Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC), ki je bila ustanovljena že leta 1948 za izvajanje Marshallovega načrta za povojno obnovo Evrope. Namen organizacije je širjenje politike, ki omogoča največjo možno gospodarsko rast, zaposlenost ter naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Organizacija si prizadeva tudi za razvoj gospodarstev v državah nečlanicah ter za pospeševanje svetovne trgovine.
Generalni sekretar OECD je Angel Gurria od junija 2006. Svet OECD je najvišje, odločujoče telo OECD. Sestavlja ga 30 predstavnikov držav članic OECD in predstavnik Evropske komisije. Svet se redno sestaja v sestavi stalnih predstavnikov držav pri OECD. Odločitve sprejema s soglasjem vseh članic. Enkrat letno svet na ministrski ravni odloča o ključnih zadevah in prioritetah dela OECD.
Odbori OECD so vsebinska delovna telesa pa posamezna področja kot na primer: gospodarstvo, zaposlovanje, investicije, izobraževanje, znanost, finančni trgi....V odborih predstavniki držav članic (v nekaterih lahko tudi nečlanic) na strokovni ravni izmenjujejo ideje, prakse, se primerjajo, pregledujejo in ocenjujejo napredek na posameznih področjih in državah. Članstvo za državo pomeni, da njene politike stalno primerjajo z drugimi članicami, da je podvržena analizam, da dobiva priporočila, da ima na voljo verjetno najboljši ekspertni sistem, ki ji lahko svetuje pri oblikovanju politik in iskanju rešitev. In seveda je članstvu tudi "seal of quality", ki izboljša vse mogoče ratinge in poveča zaupanje v državo in v njene gospodarske subjekte.
Redni letni proračun 2007 (Program 1): 340 mio EUR. Zadnja širitev 1996 - Južna Koreja, Poljska, Madžarska in Češka, 2000 – Slovaška. OECD sodeluje z G8. Voditelji držav G8 so junija letos na vrhu v Heligendammu v Nemčiji povabili OECD za nosilca (platformo) dialoga med G8 in največjimi razvijajočimi se državami Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Mehiko in Južno Afriko na področjih inovacij, svobode investiranja, družbene odgovornosti in energetske učinkovitosti.
Pogoji za članstvo
Ja, energetske učinkovitosti. Morda bi kdo pomislil, da predstavlja OECD trdo jedro svetovnega kapitalizma. Pa ni res. Največ direktiv OECD je prav s področja trajnostnega razvoja in varovanja okolja. To področje je tudi eno od treh (poleg investicijske in fiskalne politike), ki mu bodo pri vstopanju Slovenije posvetili posebno pozornost.
Osnovni kriterji za članstvo države so, da je ta enako misleča (like-minded), da je pomemben igralec (significant player), da obstaja vzajemna korist mednarodne skupnosti (mutual beneft) in da ima država globalni pomen (global considerations). Slovenija je torej, v luči članic OECD, "pomemben igralec" in ima "globalni pomen". To je prijetno slišati.
Enako misleči naj bi bilo glede na "a commitment to pluralist democracy based on the rule of law and the respect of human rights, adherence to open and transparent market economy principles and a shared goal of sustainable development". Da je temu tako tudi v konkretnih primerih in v podrobnostih bomo v procesu približevanja morali še dokazovati.
Vstopanje Slovenije
Začetek vstopanja v OECD za Slovenijo prihaja v precej neugodnem času. Pokriva se s predsedovanjem EU, ki bo že samo po sebi preobremenilo strokovne službe na ministrstvih. OECD to razume. V današnjih in včerajšnjih pogovorih smo se dogovorili za učinkovito in racionalno organizacijo dela, kratke komunikacijske kanale in centralno koordinacijo vseh aktivnosti skozi Službo vlade za razvoj. Želijo sodelovanje Slovenije še na tistih odborih, kjer doslej še ni bila prisotna in odkritosrčno in odprto razpravo o izpolnjevanju meril. Februarja pričakujemo prve pogovore tudi na tehnični ravni, delo pa se bo intenziviralo v zadnjih mesecih predsedovanja. Če ne bomo izgubili še pol leta okrog parlamentarnih volitev jeseni 2008, če bo tudi v prihodnje obstajal jasen političen interes za članstvo in bo proces še naprej imel ustrezno podporo prav z vrha izvršne oblasti, potem je realno, da Slovenija postane članica OECD v letu 2009.
Članstvo v OECD predstavlja nekakšno češnjo na torti in zaokrožuje včlanjevanje Slovenije v mednarodno skupnost. Nekateri bi si želeli kar se da hitrega vstopanja. Po možnosti kar do volitev. Vendar je pri OECE pot vsaj tako pomembna kot cilj. Na tej poti bo OECD preverjal ne samo to, kaj smo zapisali v zakone, ampak tudi, ali razmišljamo in delamo enako, kot države iz prve svetovne gospodarske lige. Na tej poti se lahko, če tako želimo, še marsikaj naučimo in v državi še marsikaj izboljšamo.
Kot minister za razvoj namreč vidim OECD kot še en faktor (drugi je npr. Evropska komisija z lizbonsko strategijo), ki lahko da dodatne impulze za to, da Slovenija postane bolj dinamična, odprta in podjetna, da se razvija hitreje, da hitreje, tudi pri plačah, lovi zaostanek za zahodnim svetom.