Knjiga na Slovenskem

V torek 5. junija naj bi spregovoril nekaj besed na otvoritvi 5. kongresa "Knjiga na Slovenskem", ki ima podnaslov "Digitalizacija - grožnja ali priložnost?". Ker se je med tem pojavila nujna pot v Bruselj, sem se, kako skladno z naslovom, digitaliziral. Tule je video, malo nižje pa točke, ki sem se jih dotaknil.

• nekaj izkušenj imam na tem področju, od srede 90ih let z revijo ITcon in projektom SciX in z njim povezanimi digitalnimi knjižnicami.
• informacijske revolucije:
• prva: papir … več avtorjev, več bralcev, družba znanja, renesansa ... rezultat: neločljiva povezanost nosilca in vsebine
• druga: digitalizacija in internet ... CD namesto vinilne plošče ne spreminja poslovnega modela, zastonj prenos po internetu pa ga!
• priložnost za tiste, ki dodajajo vrednost vezano na vsebino;
• grožnja za tiste, ki dodajajo vrednost s prekladanjem nosilca.
• grožnja
• za vse, ki se ukvarjajo z nosilcem vsebine, premikanjem nosilca (iz tiskarne na police, iz police domov), skladiščenjem vsebine (v knjižnicah)
• logistične verige so zdaj drugačne, bolj optimizirane … od razmnoževanja, preko prodaje, do trajnega arhiviranja
• priložnost
• za posrednike med avtorjem in poslušalcem bistveno manj priložnosti za zaslužek, oz. možnost za bistveno večje marže, ker je stroškov manj (beri iTunes je predrag) priložnost je, narediti nekaj drugega vmes - med avtorjem in bralcem.
• za bralce … prost dostop do vsebin preko interneta
• za avtorje … ne potrebujejo založnika, več avtorjev, namizno založništvo, blogi, novice, e-časopisi, direktna prodaja na spletu, poplava novih vsebin, eksplozija ustvarjalnosti.
• za družbo znanja … zanima jo znanje, ne pa papir, ne lepe platnice, ne plastične škatlice ...
• komisar Potočnik lansiral idejo o znanju kot o 5. svoboščini EU, to pa je mogoče šele, ko je znanje digitalizirano in v prostem dostopu. Žal Evropa o prostem dostopu ni naredila veliko, bistveno bolj se pod vplivom založniških lobijev ukvarja z IPR, tudi tam, kjer je financirala nastajanje vsebine, ščiti tiste, ki to vsebino dajejo na nosilce!
• digitalizacija in internetizacija je priložnost za prost dostop, ker velik del stroškov nastane pri posrednikih med avtorji in bralci …
• prost dostop A: do prostih virov
• prosta programska oprema (Linux, GNU)
• prosti standardi (RFC, W3C),
• prosta znanstvena literatura
• značilnost: skupnost bralcev in avtorjev so isti ljudje, vsak daje in prejema
• prost dostop B: do virov, ki jih zapre založnik nosilca, ne nujno avtor:
• potekle avtorske pravice - projekt Gutenberg, projekt CMU, Google ...
• subvencioniranje avtorjev … država npr. plača avtorske pravice za slovenski roman, zbirko pesmi, osnovnošolski učbenik, raziskavo ... zakaj plačevati tisk, revijo? Zakaj ne samo avtorja? Kdorkoli lahko potem natisne!
• resolucijski projekt NUK2: ne samo zidovi, tudi digitalizacija: odpreti arhive NUK na internet. Polna besedila, slike. Država naj (so)financira samo najbolj osnovno digitalno obliko. Omogočiti vertikalne komercialne aplikacije NAD tem.
• družba znanja je tudi, da je čim manj ovir vmes med avtorji in bralci. Vmes dodajati vrednost, ne pa delati stroške, ki jih na internetu ne bi bilo.
  
• želim uspešno delo in zanimive diskusije, kakšno morda tudi na tem blogu ... ampak predvsem v duhu polovice naslova … digitalizacija je namreč priložnost, kdor jo razume kot grožnjo je obsojen na neuspeh.